| Avtomobilska industrija in »skupna mobilnost« | | Izr. prof. dr. Matjaž Knez, Assist. Igor Grofelnik, mag. inž. log. Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko | |
| Pri preučevanju potencialov in smeri preoblikovanja avtomobilske industrije so želje ljudi in njihove vedenjske ter potovalne navade vedno bolj pomembno izhodišče za snovanje »avtomobilističnih« strategij. Trendi, ki jih poganjajo vsak dan nove in nove tehnologije ter novi poslovni modeli uporabe avtomobilov, lahko bistveno spremenijo odnos med človekom in avtomobilom. | |
Raziskava in poročilo podjetja McKinsey iz leta 2016 z naslovom »Avtomobilska revolucija – perspektiva do leta 2030« sta pokazala, da se potovalne navade ljudi spreminjajo. To bo privedlo do tega, da se bo leta 2030 eden od desetih prodanih avtomobilov uporabljal v souporabi z drugimi vozniki, hkrati pa bo to generiralo tudi nove potrebe za te namene ustreznih mobilnostnih rešitev.
Preference ljudi, poostritev globalnih in lokalnih regulativ, ki zasledujejo okoljske cilje ter razvoj novih tehnologij, vedno bolj vplivajo na potovalne navade posameznika, ki pri potovanju do svojega cilja pogosteje uporablja vse več načinov prevozov. Prav tako je tudi vse več blaga in storitev do potrošnikov dostavljenih s strani tretje osebe. Tradicionalni poslovni modeli prodaje avtomobilov bo dopolnila še vrsta različnih mobilnostnih rešitev na zahtevo, še posebej v gosto poseljenih mestnih okoljih, kjer ponekod s politikami že proaktivno odvračajo od uporabe zasebnih avtomobilov.
Ljudje danes večinoma uporabljajo svoje avtomobile kot „večnamenska“ vozila ne glede na to, ali se vozijo v službo ali pa z družino na morje. V prihodnosti si bodo verjetno želeli prilagodljivosti na zahtevo in bodo lahko prek svojih pametnih telefonov izbrali najboljšo rešitev za določen namen (Slika 1).
V podjetju McKinsey že lahko opazijo pomembne zgodnje znake, da pomembnost glede lastništva zasebnih avtomobilov upada, potreba po skupni uporabi pa se povečuje. Na primer, v ZDA se je delež mladih (od 16 do 24 let), ki imajo vozniško dovoljenje, zmanjšal s 76 odstotkov v letu 2000 na 71 odstotkov v letu 2013, medtem ko se število ljudi, ki koristijo souporabo avtomobilov v Severni Ameriki in Nemčiji, v zadnjih petih letih letno povečuje za 30 odstotkov, (Bundesverband CarSharing, 2015; McKinsey, 2016).
Prehod na t.i. »skupno« mobilnost, kjer ljudje souporabljajo avtomobile oz. druga prevozna sredstva, bo ljudem omogočil uporabo optimalne rešitve za posamezen namen. Privedel bo do novih segmentov specializiranih vozil, zasnovanih za zelo specifične potrebe. Na primer, ko se bodo ljudje odpravljali na poletne počitnice, bodo najeli avtodom, za smučanje prostornega »terenca«, za vožnjo po mestu pa mestnega malčka ali pa poleti npr. avto brez strehe itd. Zaradi možnosti prehoda na različne nove »mobilnostne rešitve« se predvideva, kot smo že omenili, da se bo leta 2030 eden od 10 prodanih avtomobilov uporabljal v souporabi z drugimi vozniki. To bi pomenilo, da bi lahko bilo več kot 30 odstotkov prevoženih kilometrov novih prodanih avtomobilov iz skupine avtomobilov, ki se uporabljajo v souporabi.
Razumevanje, kje so prihodnje poslovne priložnosti avtomobilske industrije, zahteva bolj natančen pregled potencialnih trgov in potovalnih navad kot kdaj koli prej. Konkretno je treba te trge razdeliti tudi po vrstah mest, ki temeljijo predvsem na gostoti prebivalstva, gospodarskem razvoju in blaginji. Rast prebivalstva najbolj raste v mestih z nizkimi dohodki, mesta z višjimi dohodki pa glede rasti prebivalstva ostajajo razmeroma stabilna (Slika 2).
V teh segmentih se bodo potrošniške preference, politika in predpisi ter razpoložljivost in cena novih poslovnih modelov močno razlikovali. Na primer, v mestih, kot sta London ali Šanghaj lahko pričakujemo pristojbine za zastoje, pomanjkanje parkirišč, prometne zastoje itd., To pomeni, da bo lastništvo avtomobilov za mnoge predstavljalo breme, možnost souporabe avtomobilov in drugih prevoznih sredstev pa bo lahko predstavljala tudi konkurenčno vrednost. Taka mesta že danes ponujajo veliko priložnosti za nove poslovne modele souporabe prevoznih sredstev. Nasprotno pa bo na podeželskih, ruralnih območjih, kjer nizka gostota prebivalstva predstavlja oviro za obseg souporabe avtomobilov.
Verjetno bo tudi prodor avtonomnih tehnologij, električnih vozil in souporaba avtomobilov in drugih vozil pogostejše v večjih mestih, z visokimi dohodki, z višjo gostoto prebivalstva (Slika 3). V teh mestih tudi povečujejo regulativni pritisk proti emisijam vozil, stroški tehnoloških inovacij in implementiranih rešitev pa zaradi ekonomije obsega mesta ne bi predstavljali večjih ovir.
Tip mesta (velikost, pestrost poselitve, višina dohodkov) bo tako postal ključni kazalnik za potovalne navade prebivalcev in možnosti načinov uporabe avtomobilov. Nadomestil bo tradicionalno regionalno perspektivo na trgu. Do leta 2030 bo tako na primer tržni avtomobilistični potencial v mestu New Yorku verjetno imel več skupnega s tržnim potencialom v Šanghaju kot pa mestom Kansas.
Raziskava svetovalnega podjetja AT Kearney je med drugim pokazala, da souporaba vozil lahko uspešno deluje le na območjih, kjer na kvadratni kilometer živi najmanj 3000 prebivalcev. To poenostavljeno povedano pomeni, da ponudniki (car-sharing storitev) lahko preživijo le v najgosteje naseljenih mestih in po izračunih svetovalnega podjetja to tudi pomeni, da bo dostop do storitve imelo le okoli pet odstotkov celotnega prebivalstva v državi (Zimic, 2019).
Trendi, ki se dogajajo na področju dojemanja avtomobila in tudi drugih prevoznih sredstev, ki jih je možno uporabljati v souporabi, kjer lastništvo le-teh ni več tako pomembno, ampak je pomembno, da kvalitetno in pravočasno pripotujemo do cilja, spodbujajo avtomobilsko industrijo k spreminjanju obstoječih poslovnih modelov ter raziskovanju novih, mogočih. Zato se nove storitve, razmišljanja, spremembe in razvoj delovanja avtomobilske industrije kažejo tudi v (CAR, 2016):
- partnerstvih z novimi podjetji za mobilnost in tehnologijo,
- naložbah v start-up podjetja,
- raziskavah in razvoju ter poskusih uporabe novih mobilnostnih rešitev,
- razvijanju »in house« storitvah mobilnosti in
- novih modelih financiranja vozil.
Poleg tega bodo spremembe ter uvajanje novih storitev v avtomobilski industriji vplivale tudi na druge vidike avtomobilske industrije in z njo povezanih sektorjev, kot so: avtomobilske vrednostne verige, logistika in dobaviteljske verige, avtomobilsko zavarovanje ter vzdrževanje in popravila vozil.
Viri in literatura:
- Bundesverband CarSharing, 2015. Carsharing expands rapidly into new towns and communities. Dosegljivo na: https://www.carsharing.de/presse/pressemitteilungen/carsharing-expands-rapidly-into-new-towns-and-communities-more-than-25 .
- McKinsey, 2016. Automotive revolution – perspective towards 2030. How the convergence of disruptive technology-driven trends could transform the auto industry. Dosegljivo na: https://www.mckinsey.com/~/media/mckinsey/industries/high%20tech/our%20insights/disruptive%20trends%20that%20will%20transform%20the%20auto%20industry/auto%202030%20report%20jan%202016.ashx
- Sivak, M., 2013.Has motorization in the US peaked? University of Michigan Transportation Research Institute. Dosegljivo na: http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.359.7508&rep=rep1&type=pdf .
- Zimic B., 2019. Souporaba avtomobilov v Nemčiji ne deluje. DELO, 10. avgust 2019. Dosegljivo na: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/souporaba-avtomobilov-v-nemciji-ne-deluje-215760.html
- CAR, 2016. The Impact of New Mobility Services on the Automotive Industry. Dosegljivo na: https://www.cargroup.org/wp-content/uploads/2017/02/The-Impact-of-New-Mobility-Services-on-the-Automotive-Industry.pdf .
