| Trajnostni razvoj v Luki Koper | | Promocija | |
| Koprsko pristanišče zaseda velik del Koprskega zaliva in je z dveh strani obdano s strnjenim naseljem, Koprom in Ankaranom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti, Škocjanskim zatokom, navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zato v Luki Koper razumemo trajnostni razvoj široko, ne le v mejah zakonodaje. Vpetost v lokalno okolje in želja po ohranjanju visoke konkurenčne prednosti nam narekujeta, da nenehno težimo k čim obsežnejšemu uvajanju sodobnih tehničnih rešitev ter da živimo in se razvijamo v sožitju z ljudmi in naravo. | |
V družbi si intenzivno prizadevamo za zmanjševanje pristaniških vplivov že na njihovem izvoru, zato izvajamo veliko aktivnosti in ukrepov. Zavedamo se, da ima naša dejavnost vpliv na prostor in ljudi, ki živijo okoli pristanišča. Zato smo se leta 2018 odločili, da naše trajnostno poročilo pripravimo kot prijazen in berljiv medij lokalnemu prebivalcu. Želeli smo, da z revijo spoznajo ne le našo skrb za okolje in pomen pristanišča ter Luke Koper za lokalno in širše okolje, temveč da bi hkrati občutili, da smo tudi zaposleni v Luki Koper prebivalci mesta in bližnje okolice. Nastala je revija Luški vozli, ki smo jo poslali v nabiralnike po Kopru in Ankaranu. »Luka Koper želi biti aktiven in odgovoren deležnik v našem okolju, zato je prav, da se med seboj čim bolje poznamo in pogovarjamo,« meni predsednik uprave Dimitrij Zadel.
Takšno povezovanje z lokalno skupnostjo je bilo lepo sprejeto, zato smo letos izdali nove Vozle in jih poslali v več kot 15.300 gospodinjstev. Revija zajema štiri obsežnejša poglavja, in sicer:
1. Poslovni del, v katerem smo z infografikami, številkami in enostavnimi prikazi skušali predstaviti pomembnost Luke Koper za regijo in državo;
2. Skrb za okolje, pri čemer smo s povedno infografiko, plastičnim prikazom napredka in z zanimivostmi iz pristanišča opisali našo skrb in merljive ter realno primerljive rezultate aktivnosti za čistejše, mirnejše in trajnostno vse bolj naravnano pristaniško delovanje;
3. Ljudje v luki, poglavje, v katerem smo izpostavili zanimive kadrovske in karierne dosežke, vključili izjave zaposlenih in preko zanimivosti iz luškega vsakdanjika naslikali podobo luške družine, ki jo sestavljamo zaposleni;
4. Ljudje v pristaniškem mestu, kjer smo izpostavili sodelovanje z lokalno skupnostjo na področju sponzorstev in donacij, katerim namenimo vsako leto približno milijon evrov. Predstavili smo nekatere zanimive projekte, društva in klube, ustanove in športnike, katerim pomagamo pri uresničevanju njihovih aktivnosti in ciljev.
Prepolovili smo količine prahu
Nenehno si prizadevamo zmanjševati izpuste v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Med njimi je tudi prašenje. Celokupno koncentracijo prahu merimo na desetih lokacijah v pristanišču. Povprečna letna vrednost vseh meritev je lani znašala 113 mg/m2 na dan, kar je nekoliko več kot v letu 2017, vendar znotraj zastavljenega cilja. Prašenje že nekaj let uspešno zmanjšujemo z nanašanjem papirniškega mulja na deponijo premoga in železove rude, saj papirniški mulj tvori skorjo, ki preprečuje odnašanje prahu. Lani smo nanesli 1.496 ton papirniškega mulja.
Zrak bolj čist kot drugod v Sloveniji
Prisotnost drobnih prašnih delcev PM10 v koprskem pristanišču spremlja Univerza na Primorskem. Meritve lahko zainteresirani spremljajo na naši spletni strani www.zivetispristaniscem.si. Lani so meritve ponovno pokazale precej nižjo koncentracijo, kot jo dovoljuje zakonodaja. Izmerjene vrednosti v pristanišču so tudi nižje kot v drugih mestih v Sloveniji, kjer meritve izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje.
9,2 mio evrov za zmanjšanje hrupa
Pristaniška dejavnost se ne more v celoti izogibati hrupu, si pa maksimalno prizadevamo, da bi ga znižali. Smo prvo podjetje v Sloveniji, ki je pričelo s kontinuiranimi meritvami hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na našem trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si. Meritve izvajamo neprestano, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov. Raven hrupa je po sprejetju nove uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju skladna z zahtevami zakonodaje za industrijska območja, prav tako je skladna z zahtevami, ki veljajo za ravni hrupa pred prvimi objekti mesta Koper, Ankaran in Bertokov. Rezultati meritev kažejo preseganje mejnih vrednosti v smeri Kopra, in sicer za večer in noč, vrednosti dnevnega hrupa niso presežene. V letu 2018 smo v aktivnosti za zmanjševanje hrupa vložili 9,2 mio evrov.
Skrbno ločujemo odpadke
Na območju pristanišča smo lani zbrali nekaj več kot 5.451 ton odpadkov, od tega 3.173 ton ločeno zbranih odpadkov (nevarni, nenevarni), 383 ton mešanih komunalnih odpadkov in 1.895 ton ladijskih odpadkov (nevarni, nenevarni in mešani komunalni). Odgovorno ravnanje z odpadki vključuje ustrezno ločevanje, zbiranje, hranjenje, predelavo in ponovno uporabo. Svoje vloge se morajo zavedati vsi zaposleni in naši partnerji, ki svojo dejavnost opravljajo na območju pristanišča. Prizadevamo si, da bi čim več ločeno zbranih frakcij odpadkov uporabili kot sekundarne surovine. Lani smo ločeno zbrali 89 % odpadkov, za ogrevanje pa smo porabili 8,3 % odpadnega luškega lesa.
Trije novi evropski projekti
Luka Koper bo v prihodnjih treh letih sodelovala v treh novih okoljskih projektih programa Interreg Central Europe. Projekt InterGreen-Nodes1 bo razvijal zelene rešitve znotraj pristanišča. S tehnološkimi inovacijami bomo preuredili dele pristanišča v bolj zelene, nekatere dele pa tudi v energetsko samozadostne.
Namen projektov REIF2 in COMODALCE3 pa je v triletnem obdobju določiti smernice za povečanje deleža okolju prijaznih načinov tovornega prometa. V Luki Koper bomo preizkusili nove rešitve za odpravo pomanjkljivosti v železniški infrastrukturi in storitvah za tovorni promet z izvajanjem pilotnih ukrepov. Testirali bomo tehnološke rešitve za zmanjšanje ozkih grl oziroma ovir in pohitritev procesov na železniškem delu kontejnerskega terminala.
Nove projekte bo EU financirala 85-odstotno, njihova skupna vrednost pa znaša več kot pol milijona evrov.
Spremljamo kakovost morja
V Luki Koper merimo kakovost morske vode v naših bazenih. Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen, rezultate meritev pa objavljamo na spletni strani www.zivetispristaniscem.si. Postaja vse leto kontinuirano spremlja splošne parametre morske vode. Spremljamo tudi mikrobiološke parametre kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih ne glede na to, da je zakonodaja, ki se nanaša na mikrobiološko kakovost morske vode, obvezujoča le za kopališča. Kakovost morja je najvišja v prvem in tretjem bazenu. Mikrobiološko je bolj onesnažen drugi bazen, vendar to pripisujemo iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave Koper, saj je izliv speljan v začetek drugega bazena.
Zakaj Luški vozli?
Z vozli merimo razvojno hitrost Luke (merska enota za hitrost v pomorstvu), saj moramo v tekmi med pristanišči ostati med zmagovalci. Medosebne vezi prepletamo v vozlišče uspeha širše skupnosti. Z vozli kljubujemo neurjem, saj zagotavljajo trdnost in varnost. Vozli so tudi izziv, zato jih z modrimi poslovnimi dogovori skušamo razvozlati.
Vabljeni, da si revijo ogledate na naši spletni strani (www.luka-kp.si medijski center/Luški glasnik).
