Doma so dizelski avtomobili prepovedani, v službi obvezen električen avto – EOL 141

Kaj je v vašem okoljskem delovnem načrtu za leto 2020? Katere naloge so na vrhu seznama? Kaj lahko stori podjetje v boju proti podnebnim spremembam?

Smo podjetje, ki se hitro razvija, z optimističnimi načrti in velikimi investicijami. Pri tem je skrb za okolje vedno visoko na lestvici prioritet. V prihodnjem letu nas čaka remont steklarske peči s povečanjem kapacitete, ob tem pa ne bomo povečali vplivov na okolje. To zahteva ogromno znanja, strokovnosti, pravilnih odločitev in pravočasnega načrtovanja. Izbrana peč, ki za zgorevanje uporablja čisti kisik, zagotavlja najnižje emisije v okolje. Hkrati načrtujemo zagon raziskovalno razvojnega projekta uporabe vodika kot goriva. Nosilec projekta je naš Razvojni center novi materiali (RC eNeM), cilj pa je optimizacija pretvorbe energije za zmanjšanje deleža rabe fosilnih goriv pri industrijskem taljenju stekla. Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,5 milijona evrov. Celoten projekt je vreden 3,8 milijona evrov. Na projektu sodelujemo s še štirim partnerji. S to inovativno tehnologijo, bomo energent za taljenje stekla pridobivali iz obnovljivih virov, s tem pa zniževali izpust CO₂ v okolje.

Vaša težava je hrup. Vemo, da je Steklarna Hrastnik specifična zaradi lokacije, kjer se nahaja. Kako rešujete problematiko hrupa in kako daleč je projekt selitve prebivalcev ob tovarni, o katerem je pred časom govoril župan Občine Hrastnik?

Naše podjetje, ki bo ravno v letu 2020 dopolnilo 160 let, leži v ozki kotlini. V neposredni bližini so stanovanjske kolonije, tovarna pa zaradi načina tehnologije dela z enako močjo 24 ur na dan. Kljub sanacijskim ukrepom, preteklim in načrtovanim, po letu 2020 ne bomo uspeli doseči nočne mejne ravni za hrup, predpisane za takšno območje. Moram povedati, da mimo tovarne teče zelo prometna cesta (vpadnica), ki je v praksi bolj glasna kot naša tovarna, vendar za takšno infrastrukturo ostajajo izjeme. Zavedamo se, da prihodnost brez spremembe zakonodaje ali ureditve industrijske cone prinaša najmanj to, da ne bomo mogli širiti proizvodnje. Zato se že nekaj časa zavzemamo za ureditev industrijske cone v okolici stare tovarne. Pri tem imamo popolno podporo lokalne skupnosti. Kot upravljavec si namreč želimo poslovanja v primernem industrijskem okolju, ki bi nam omogočal nadaljnji razvoj in širitev. Župan tesno sodeluje z našim vodstvom, projektna dokumentacija je v zaključni fazi priprave. Selitev prebivalcev pričakujemo do konca letošnjega leta, nato pa primerno prostorsko ureditev.

Steklarska industrija je izredno potratna pri porabi energije in vode. Na kakšne načine znižujete to porabo?

Energenti so za našo tehnologijo bistvenega pomena. Steklo, ki je naš proizvodni material, ima večtisočletno zgodovino. Proizvodnja je energetsko intenziven proces. Taljenje poteka pri visokih temperaturah okrog 1500°C, za kar uporabljamo precej energije, ki jo pridobimo predvsem s kurjenjem zemeljskega plina in elektrike. Zaradi visokih temperatur pa uporabljamo tudi vodo kot hladilni medij. Naše porabe so obvladovane in kontrolirane, porabo pa zmanjšujemo. V primerjavi z letom 2017 smo leta 2018 porabili za 50 odstotkov vode manj na tono staljenega stekla. Izvedba različnih učinkovitih rešitev za zmanjšanje rabe energije so pri nas del vsakodnevnega poslovanja in načrtovanja novih investicij. Imamo sodoben sistem za spremljanje porabe energije, ki nam omogoča stalen nadzor in ukrepanje ob vsakem trenutku. Postavljene imamo ciljne vrednosti porabe in ob vsakem odstopanju se zahtevata tako vzrok kot takojšen ukrep. Zapiramo tokokroge vode, jih hladimo in vračamo nazaj v proizvodni proces. Izpuščajo se le viški, ki so nujni.

Kateri vaš okoljski projekt bi izpostavili in kakšne rezultate je prinesel?

Letos smo prvič pripravili in izdali trajnostno poročilo v skladu s standardi GRI. To je zahteven projekt. Najprej razmišljaš, kaj vključiti v gradivo, nato pa ugotoviš, da je dovolj dosežkov in so težave z reduciranjem ter izpostavljanjem res zelo pomembnih rezultatov. Ponosni smo tako na poročilo kot na našo odličnost. Izpostavila bi tudi projekt optimizacije procesa izkoriščanja vode iz javnega vodovodnega omrežja in nastalih odpadnih voda. Zaradi prostorskih omejitev in specifičnosti proizvodnje smo razvili specifičen sistem ter s tem za polovico zmanjšali porabo vode na tono izdelka. Prejeli smo srebrno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije.

Kako je z embaliranjem vaših izdelkov, katere materiale uporabljate in kako zmanjšujete količino porabljenega materiala za embalažo?

Ne smemo pozabiti, da je velik del našega programa ravno proizvodnja embalažnega stekla. Vedno več pozornosti namenjamo reciklirani embalaži in tako imenovani eko embalaži, kjer je poudarek na tanjši debelini sten in dna stekla. Takšna embalaža je okolju prijaznejša. Nižja teža izdelka vpliva tudi na zmanjšanje transportnih stroškov. Na trajnostni vidik smo pozorni tudi pri embalaži, v katero pakiramo naše izdelke. Ta je primerna za recikliranje, določen delež te embalaže je vračljiv. Absolutno pa je eden od pomembnih ciljev količina porabljene embalaže. Več kot 90 % izdelkov izvozimo, naši kupci pa so trajnostno naravnani, zato je naš skupni cilj zmanjšati količino porabljene embalaže na nivo, ki še zadostuje varnosti proizvodov, hkrati pa minimalno obremenjuje okolje.

Ali poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo in kateri cilji se vam zdijo pomembni za vaše podjetje?

Poznamo program prehoda v zeleno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je za nas eden od temeljev poslovanja že nekaj let in tudi zaveden v temeljnem dokumentu strategije razvoja naše družbe. V njem smo opredelili, da bodo avtomatizacija, digitalizacija, izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje vpliva na okolje naše glavne investicijske usmeritve. Trajnostno upravljanje z viri in zelena rast gospodarstva so za nas najpomembnejši cilji. Se pa pri tem seveda srečujemo tudi z izzivi. Zadnja leta si intenzivno prizadevamo v življenjski krog vračati tudi ostale odpadke, specifične za našo industrijo. A trkamo na zaprta vrata. Predvsem mislim na naše odpadke iz čistilnih naprav, ki bi jih lahko koristno uporabili najmanj v gradbeništvu, pa za to ni interesa. To je seveda razumljivo, saj podjetja za to niso stimulirana, imajo le dodatne stroške in birokratske obveznosti. Hkrati pa so mineralne surovine še vedno tako poceni, da se jim ne splača ukvarjati z alternativnimi materiali. Če bi država uvedla spodbude in celo zahteve po določenem deležu drugih surovin, torej stranskega odpadka, bi podjetja vsekakor izkazala drugačen interes po takšnem vključevanju v svoje proizvodne procese.

Kakšne okoljske ukrepe uvajate doma in kako so to sprejeli vaši domači?

Varovanje okolja in čim manjši okoljski odtis je pri nas doma zakon. Ločevanje odpadkov je stalnica, o tem se sploh več ne razmišlja, ampak izvaja brez izjem. Uporaba izdelkov s čim manj embalaže so nadaljnji koraki. Plastičnih vrečk praktično več ne uporabljamo. Varčna poraba energije, uporaba okoljsko prijaznega sistema ogrevanja, samooskrba. Avtomobil na dizelsko gorivo je pri nas prepovedan. Izziv je še zmanjšati vsakodnevno uporabo avtomobila predvsem pri mojih skoraj odraslih otrocih. Spremembe uvajam počasi, včasih skoraj neopazno. Počasi razmišljajo na enak način in jim to praktično ni več obremenitev, ampak način življenja. Seveda pa bom to dejansko lahko sčasoma preverila, ko si počasi ustvarjajo svoja gospodinjstva in bivališča. Končna ocena bo še podana.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Kaj pa vaši sodelavci? Kaj menite o zamisli, ki postaja v Sloveniji aktualna, da bi podjetja povrnila zaposlenim stroške prevoza na delo z javnim potniškim prometom v paketu ukrepov za zmanjšanje emisij TGP?

Prišla sem z avtom, voziva se skupaj s partnerjem. Včasih uporabim tudi avtobus. Težava je v tem, da so vozni redi fiksni, naš delovni čas pa ne. Ogromno je prilagajanja in sprememb tudi v zadnjem trenutku. Zato je malo težje načrtovati prevoz z javnim potniškim prometom. Sicer takšne oblike prevoza spodbujam. Druga možnost je souporaba vozila. V primeru sestankov ali seminarjev v oddaljenih krajih se vedno povežem s kolegi v okolici, da načrtujemo in uporabimo skupni prevoz.

Bi pa izpostavila projekt Trajnostna mobilnost zaposlenih v podjetju. Imamo dve poslovni enoti, zato procesi v podjetju od nekaterih zaposlenih zahtevajo pogosto ali celo vsakodnevno delo na obeh lokacijah. Razdalja med lokacijama je sicer zgolj 1,0 km, vendar je kljub majhni razdalji transfer med lokacijama pogost in časovno zahteven. Zato smo lani vzpostavili interne transferje z lastnim električni avtomobilom ter s tem vsem zaposlenim ponudili možnost uporabe trajnostnega, varnega in bistveno hitrejšega transferja na klic. Ob tem tudi prebivalce Hrastnika začenjamo osveščati o pomembnosti rabe zelenih virov. Zmanjšali smo promet na lokalni cesti in emisije v okolje. Za projekt smo prejeli srebrno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije. Povrnitev stroškov za javni prevoz bi bil vsekakor primeren ukrep za zmanjšanje emisij TGP. Več slovenskih podjetij že izvaja takšne prevoze, vsake spodbude so dobrodošle.

Katere okoljske investicije načrtujete v prihodnje?

Načrtujemo določene ukrepe še na področju omejevanja hrupa. Res si želimo narediti dober projekt na področju ponovne uporabe odpadkov iz čistilnih naprav. Dodatno bomo postavili še sončne elektrarne na strehah naših objektov. Načrtov imamo veliko, znanja in idej prav tako. Okoljskih investicij v Steklarni Hrastnik ne bo zmanjkalo.