Bohinj je del zaščitenega okolja, a toga zakonodaja je večkrat lahko ovira – EOL 141

Gorenjska je prva v Sloveniji sprejela energetski in podnebni načrt. Katere glavne okoljske naloge ste ali boste sprejeli za blaženje podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje?

Občina Bohinj pa je že 6. novembra 2017 sprejela Strategijo trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+. Bohinj je zaradi svoje geografske zaprtosti, relativne majhnosti in odmaknjenosti uspel vse do danes ohraniti tisto, kar so podobni kraji in mesta izgubili. Mislim na naravo, krajinsko podobo, prepoznavno identiteto, stik s tradicionalnimi vrednotami in veščinami ter vasi, kjer so medsebojni odnosi v skupnosti še živi in kjer se ljudje poznajo. Hkrati pa tehnološke in demografske spremembe ter zeleni trendi spreminjajo življenjske in potrošniške navade, mladih in starejših, občanov in obiskovalcev. Strategija odgovarja na vprašanja, kako delovati naprej in ohranjati primerno ravnotežje v razvoju.

Vam uspeva?

Smo prejemniki srebrnega znaka Slovenia green, kar nas k tem zavezuje. Za zaščito našega okolja skrbi tudi zakon o Triglavskem narodnem parku, znotraj katerega leži dve tretjini naše občine. Občina Bohinj je tudi članica skupnosti Alpskih biserov. To je priznanje, promocija in obveznost. Že lani smo z Akcijskim načrtom umirjanja prometa v Bohinju in kasneje z mobilnostnim načrtom Bohinja v visoki turistični sezoni začeli z umirjanjem prometa predvsem na najbolj kritičnem območju, ob jezerski skledi. Z umirjanjem prometa nadaljujemo tudi letos predvsem z odpiranjem ugodnejših parkirišč stran od obale Bohinjskega jezera in z organiziranjem brezplačnih prevozov do obale jezera in nazaj. V soboto, 6. julija, načrtujemo tudi poskusni dan zapore ceste v Ukancu.

Veliko vlogo ozaveščanja naših prebivalcev in gostov predstavlja Mednarodni festival alpskega cvetja. Pri gospodarstvu korake v smeri tradicionalnega, okoljsko ozaveščenega delovanja delamo z razvojem blagovne znamke Bohinjsko.

Glavni okoljski izzivi občine?

Glavne izzive za prihodnost vidimo v ohranjanju okolja ob množičnem obisku, ki ga je Bohinj deležen v poletnem času.

Dejali ste, da velik del ozemlja občine Bohinj leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka, kar 84 % površine občine pa spada pod Naturo 2000. Kako izkoriščate naravne danosti vašega območja in kako pri tem upoštevate smernice trajnostnega razvoja? Je Natura 2000 tudi omejitev za razvoj?

Da smo del Triglavskega narodnega parka in Nature 2000 je dejstvo, ki ga pri svojem načrtovanju in delu moramo upoštevati. Radi verjamemo, da gre naše trajnostno naravnano gospodarjenje z okoljem z roko v roki z dejstvom, da smo del zaščitenega okolja. Vsekakor pa toga zakonodaja večkrat lahko predstavlja tudi oviro. Predvsem pri prostorskem načrtovanju, ki zaradi okoljske zaščite terja od nas tudi finančno zahtevnejše rešitve. Tudi načrtovanje je bolj zahtevno, ker mora upoštevati številne okoljske kriterije, ki jih zahtevata zakon o Triglavskem narodnem parku in Natura 2000. Varstvo terja veliko prilagajanja ne samo od Občine Bohinj temveč tudi občank in občanov, ki v tem okolju gospodarijo. Vsekakor pa se ob dejstvu, da smo del zaščitenega območja, skušamo osredotočati predvsem na prednosti, ki nam jih ta zaščita ponuja. Ena takih prednosti je zagotovo ohranjanje okolja in višja vrednost izdelkov in pridelkov naših občan in občanov.

Toda najpomembnejša gospodarska panoga v Bohinju je turizem. Kateri so vaši glavni turistični produkti in kako ohranjate turistični razvoj, ki je vzdržen tudi za okolje?

Turistični produkt, ki najbolj oriše našo vizijo turističnega razvoja, je Mednarodni festival alpskega cvetja, letos že 13. zapored. Festival spodbuja spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine našega kraja, je produkt, ki ne obremenjuje že tako preobremenjene poletne turistične sezone in spodbuja povezovanje kmetijstva in turizma ter razvoj lokalnega gospodarstva. Skupaj s partnerji v Julijskih Alpah razvijamo tudi Juliano, nižinsko krožno pohodniško pot v Julijskih Alpah.

Kako pa skrbite za okoljsko ozaveščenost prebivalcev in obiskovalcev?

Visoko okoljsko ozaveščenost naših krajank in krajanov kaže številčna udeležba domačinov na vsakoletni čistilni akciji, ki se ji v okviru Zelenega vikenda pridružijo tudi obiskovalci. V zameno za čiščenje in prihod z javnim prevozom prejmejo brezplačno nočitev v Bohinju. Javni zavod Turizem Bohinj s strategijo trajnostnega razvoja turizma v vseh pogledih razvija produkte in pod okriljem Občine Bohinj upravlja z destinacijo v skladu s smernicami trajnostnega razvoja.

Bohinj leži v osrčju julijskih Alp z najvišjo goro Slovenije Triglavom, ki je v poletni sezoni vse bolj oblegan z obiskovalci, ki bi radi dosegli njegov vrh. S kakšnimi ukrepi skrbite za ohranitev planinskih poti in ohranjanje biodiverzitete, predvsem zaščitenih vrst, kljub velikemu številu obiskovalcev?

Ohranjanje visokogorja je zagotovo težka naloga. Pri tem podporo iščemo predvsem pri Planinski zvezi Slovenije preko dveh planinskih društev v Bohinju, ki sta v tem letu ustanovili tudi skupno sekcijo varuhov gora ter Javnega zavoda Triglavski narodni park. Težke naloge usmerjanja obiskovalcev se bo lotila tudi nova pohodniška pot Juliana, ki obkroži Triglav, a ga ne doseže. V zameno ponudi vpogled v naše življenje, tradicijo, okuse domačih pridelkov in spoznavanje naše bogate kulturne dediščine. Smo tudi sredi priprave strategije razvoja planin, ki danes še živijo v svojem pravem pomenu in bi jih take radi tudi ohranili.

Razvili ste certifikat Bohinjsko/From Bohinj, s katerim poudarjate izvirnost izdelkov in storitev z bohinjskim geografskim poreklom. S tem spodbujate tudi ohranjanje in razvoj kmetij. Koliko se bohinjski ponudniki vključujejo v certifikacijsko shemo in kako iskani so izdelki, storitve pod oznako Bohinjsko?

Trenutno je pod kolektivno blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj združenih 70 imetnikov certifikata. Ti ponujajo 133 kulinaričnih izdelkov in pridelkov s 24 bohinjskih kmetij, 130 rokodelskih izdelkov in izdelkov industrijskega oblikovanja, 68 jedi in pijač v 17 gostilnah, 7 nastanitev in 25 vodenih izkustvenih doživetij. Blagovna znamka Bohinjsko je postala prepoznavna med obiskovalci in lokalnimi prebivalci. Pohvalimo se lahko, da viškov kulinaričnih izdelkov in pridelkov na območju Bohinja ni. Obenem kmetje za svoje izdelke dosegajo višjo prodajno ceno kot na nekaterih drugih območjih v Sloveniji. Konkretne odgovore glede prepoznavanja certifikata Bohinjsko pričakujemo na podlagi raziskave v okviru projekta Turizem 4.0, ki je v izvajanju.

Izvajate še več projektov za razvoj podeželja, kot sta Semenjalnica, Zelene rešitve idr. Kako povezujete podeželje in podjetništvo ter s kakšnimi inovativnimi podjetniškimi idejami se bohinjsko podeželje oživlja?

Podeželje in podjetništvo je v naši občini že zgodovinsko tesno povezano. Spodbujanje poteka na različne načine. Z vsakoletnim razpisom za področje kmetijstva spodbujamo in finančno podpiramo ekološko pridelavo in predelavo hrane. Letos smo s spodbudami želeli ponovno razširiti gojenje bohinjske koruze trdinke ter vse primarne in sekundarne dejavnosti na kmetiji, promocijo in trženje ter društvene dejavnosti na področju kmetijske pridelave in predelave.

Kako se odzivajo občani?

Z njihove strani prihaja veliko spodbud. Društvo kmečkih žena vzpostavlja vezi med bohinjskimi ponudniki hrane in gostinci. V tem letu bodo prvič po konkretni poti bohinjske restavracije in hotele zalagali z domačo hrano. Na Ribčevem lazu ob tržnici v Bohinjski Bistrici vzpostavljamo nov tržni prostor, kjer bodo domači ponudniki imeli možnost prodaje svojih izdelkov. Pomemben korak je bil narejen z razvojem blagovne znamke Bohinjsko. Finančno podporo pri izvajanju za Bohinj aktualnih projektov nudimo tudi Razvojni agenciji zgornje Gorenjske.

Kako pa sodelujete v projektu Arhitektura gorenjskih vasi? Kaj je značilno za tradicionalno gorenjsko arhitekturo in koliko so pri tem uporabljeni materiali lokalnega izvora?

V Občini Bohinj smo pripravili tri dokumente, ki natančno opredeljujejo stavbno tipologijo vasi v Bohinju. Natančen opis značilnosti tradicionalne arhitekture v Bohinju je v dokumentih, ki so objavljen na spletni strani Občine Bohinj. Ena od osnovnih značilnosti je gotovo kombinirana gradnja in uporaba lokalno dostopnih materialov, kot sta les in kamen. Pri novejših zgradbah kamen nadomešča opeka. Zavoljo ohranjanja stavbne tipologije in energetske varčnosti smo v preteklih letih spodbujali obnovo fasad v Bohinju tudi z občinskimi razpisi.

Kako ste uspešni pri energetski sanaciji?

Postopno se lotevamo energetske sanacije stavb v občinski lasti. Energetsko smo v letu 2016 sanirali OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici in podružnično šolo v Srednji vasi. Za sanacijo smo pridobili sofinanciranje s strani MZI za energetske sanacije javnih stavb. V letu 2019 bomo energetsko sanirali Zdravstveni dom z lekarno ter občinsko stavbo v Bohinjski Bistrici. Za Zdravstveni dom imamo že izbranega izvajalca in pričenjamo z deli, za občinsko stavbo je trenutno objavljeno javno naročilo. Za oba objekta smo pridobili sofinanciranje s strani MZI.

Že pred več kot 20. leti ste uvedli kartico mobilnosti Gost Bohinja, ki turiste spodbuja k trajnostni mobilnosti z uporabo javnega prevoza, kolesa idr. Kolikšna je uporaba kartice in kako so turisti dojemljivi za zeleno mobilnost?

Za umirjanje prometa in spodbujanje ter promocijo alternativnih oblik naravi prijazne mobilnosti je bila že pred več kot 20. leti uvedena kartica Gost Bohinja. Danes je v luči povezovanja znotraj Julijskih Alp to Kartica Julijske Alpe: Bohinj. V lanskem letu je bilo prodanih 4.753 kartic, od tega 2.050 parkirnih, ostale s popusti. V zadnjih letih smo na občini preko Turizma Bohinj dodatno nadgradili ponudbo javnih prevozov, in sicer z uvedbo dodatnih avtobusov v poletni turistični sezoni. Lokalna skupnost redno sodeluje s Slovenskimi železnicami predvsem na področju vzpostavitve turističnih produktov, ki vključujejo vožnjo z vlakom, kot je recimo Bohinjski vlak. Turizem Bohinj skrbi za opremo in vzdrževanje pohodniških poti v Bohinju in ponudbo električnih koles.

Kakšne ukrepe trajnostne mobilnosti še izvajate oziroma načrtujete?

Naložbe v infrastrukturo. Zgrajena je bila nova kolesarska pot od Bohinjske Bistrice do Srednje vasi, v letu 2016 še do Bohinjske Češnjice. S tem je bila zaključena pentlja okrog Bohinja. Zgrajen je bil most v Danici, ki je Bohinjsko Bistrico neposredno povezal s kolesarsko potjo. Uvedena so bila nova parkirišča na vstopu v Ribčev Laz, v Bohinjski Bistrici in v Srednji vasi z možnostjo brezplačnega prevoza do jezera in do planine Blato (Shuttle bus). V okviru izvajanja projekta Parkiraj&doživi naravo smo v letu 2016 vzpostavili dve novi izposojevalnici koles (park&bike), zasnovali in vzpostavili pa Sistem inteligentnega transporta, ki bo omogočal informiranje in promocijo obiskovanja z mehko mobilnostjo.