Ledvice planeta so pogosto spregledane, a so zelena skladišča – EOL 141

Mokrišča so odgovor narave podnebnim spremembam. Kako jih omilijo?

Mokrišča imajo v naravi pomembno vlogo pri kroženju vode in snovi. Posebna lastnost mokrišč je, da lahko skladiščijo velike količine vode. Ko kot velikanska spužva vsrkajo vodo, lahko preprečujejo poplave ob večjih deževjih, v vročih obdobjih pa z oddajanjem vode blažijo suše. Pravimo, da uravnavajo lokalno mikroklimo. Pomembno vlogo imajo tudi pri kroženju ogljika na našem planetu. So tako imenovani ponor ogljika, saj ga črpajo iz ozračja in ga skladiščijo v prsti. Zaradi posebnih razmer, zakisanosti in pomanjkanja kisika se lahko ogljik v njih skladišči zelo dolga obdobja. Ko mokrišče izsušimo, zasujemo, pozidamo ali kakorkoli drugače uničimo, po eni strani izgubimo ta ponor, po drugi strani pa se lahko ta stoletja ali tisočletja uskladiščen ogljik v kratkem času sprosti nazaj v ozračje. Posledično se količina ogljikovega dioksida v ozračju poveča in prispeva k prekomernemu segrevanju ozračja. Torej, naravno in uravnoteženo delovanje mokrišč omili segrevanje ozračja.

V Sloveniji imamo tri mednarodno pomembna mokrišča – Cerkniško jezero z okolico, Škocjanske jame in Sečoveljske soline in številna druga mokrišča, ki so pomembna za raznovrstne ekosistemske storitve. Jih dobro, strokovno urejamo in katera mokrišča prevladujejo pri nas?

Ta tri mednarodno pomembna mokrišča, ki jih imenujemo tudi Ramsarska mokrišča, so dobro prepoznana in tudi dokaj dobro varovana. Poleg teh imamo še nekaj večjih in izjemnih mokrišč, ki dosegajo mednarodne kriterije, vendar se jim stanje slabša. To so na primer Ljubljansko barje, mokrišča ob spodnji Savi, poplavne ravnice Drave, Čezsoški prodi idr. Eno od naših najbolj biodiverzitetno bogatih mokrišč, reka Mura s svojim porečjem, je bilo pred kratkim razglašeno kot čezmejni biosferni rezervat v okviru svetovne dediščine UNESCO. V Sloveniji imamo še veliko drugih mokrišč, predvsem manjših, lokalnih mokrišč, ki v seštevku predstavljajo velike površine. Ta mokrišča so večkrat spregledana ali celo obravnavana kot nevredna območja. Na primer majhna lokalna barja, trstičja, mokrotni travniki, poplavni gozdovi, mrtvice, potoki, mlake, kali in podobno. Pogosto na njih vidimo nasutja gradbenih in drugih odpadkov, se zaraščajo ali pa so spremenjena v intenzivne kmetijske površine. Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji v zadnjih 50 letih izginilo že več kot 50 % takih manjših mokrišč.

Zaradi vloge pri kroženju vode in kemičnih snovi oziroma ohranjanju kakovosti in količin vode veljajo mokrišča za »ledvice pokrajine«. Kaj se zgodi, če te »ledvice« ne delujejo več tako, kot bi morale?

Zelo podobno kot pri delovanju človeškega telesa. Pride do porušenja naravnega ravnotežja, pokažejo se simptomi. V naravi se pogosteje in v večjem obsegu začnejo pojavljati pojavi, kot so suše in poplave, lahko pride tudi do zmanjšane kakovosti podtalnice. Človek se tega po navadi zave šele pri težavah s kmetovanjem, poplavno varnostjo in kakovostjo pitne vode.

Kakšni so učinki projekta Wetman na ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji?

S projektom Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji Wetman (http://www.wetman.si/dodatne-informacije/o-mokriscih – spletna stran, kjer je veliko informacij o mokriščih, projektu in projektnih območjih) smo želeli opozoriti na velik pomen slovenskih mokrišč. A hkrati tudi na obseg in hitrost njihovega izginjanja. Na projektnih območjih, ki so se razlikovala tako po velikosti kot po tipu mokrišča, smo izvedli konkretne aktivnosti za izboljšanje stanja teh mokrišč. Tako smo obnovili tri mrtvice ob reki Muri, manjši kal v Beli Krajini ter nizki barji z redko močvirsko orhidejo na Pohorju in v mokrotni dolini pri Mengšu. Prav tako smo na dveh turistično obiskovanih mokriščih, na Lovrenških barjih na Pohorju in na Zelencih, z izgradnjo usmerjenih sprehajalnih poti zmanjšali vplive teptanja in uničevanja mokrišč s strani obiskovalcev. Pripravili smo upravljavske načrte za dolgoročno ohranjanje obravnavanih mokrišč. Velik poudarek smo namenili ozaveščanju javnosti ter izobraževanju mladih. Izvajali smo številne dogodke in delavnice o pomenu, delovanju in ohranjanju slovenskih mokrišč.

Mokrišča so tudi gospodarsko pomembna. Kako vplivajo na gospodarstvo in kje gospodarstvu ponujajo priložnosti?

Mokrišča so gospodarsko pomembna z več vidikov. Živimo v dobi podnebnih sprememb, za katere so značilne naravne ujme, med njimi tudi poplave in suše. Mokrišča predstavljajo enega najbolj učinkovitih in najcenejših načinov obvladovanja poplav ter s tem zmanjšanja gospodarske škode, ki jo povzročajo. Na drugi strani lahko mokrišča s sproščanjem vode v sušnih obdobjih blažijo tudi posledice suš, s čimer ponovno znižujejo škodni potencial naravnih ujm.

So lahko naravna zanimivost v ponudbi zelenega turizma Slovenije?

Številna mokrišča v Sloveniji so tudi pomembne turistične lokacije. Med njimi na primer reka Soča, Sečoveljske soline, Cerkniško jezero, Mura idr. Na teh mokriščih že danes sloni turistična ponudba lokalnih skupnosti in celotnih regij. Njihov pomen v ponudbi zelenega turizma se bo v prihodnje skoraj gotovo še povečeval. 

——————

Narava izgublja biotsko raznovrstnost

Najnovejše poročilo Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) je pokazalo, da narava biotsko raznovrstnost izgublja hitreje kot še nikoli. To vpliva tudi na temelje svetovne ekonomije, preživetvenih dobrin, prehranske varnosti, zdravja in kakovosti življenja. Ocenjeno število živalskih in rastlinski vrst na Zemlji je 8 milijonov, kar vključuje tudi 5,5 milijona vrst insektov. Poročilo spodbuja, da morda še ni prepozno, vendar bi bilo potrebno narediti korenite spremembe na vseh nivojih že danes.

Nekaj ugotovitev poročila:

Približno enemu milijonu živalskih in rastlinskih vrst trenutno grozi izumrtje, mnogim od teh v razdobju desetletij.

Število domačih živalskih in rastlinskih vrst v večinoma kopenskih okoljih je upadla za vsaj 20 %, večinoma od leta 1900 naprej.

Število invazivnih tujerodnih vrst na državo je od leta 1970 naraslo za približno 70 %.

Zaradi človeških aktivnosti se je močno spremenilo tri četrtine naravnega okolja na kopnem in okoli 66 % pomorskega naravnega okolja.

Za proizvodnjo poljščin in živinorejo je namenjenih več kot tretjina površin na kopnem in skoraj 75 % sladkovodnih virov. Od leta 1970 se je proizvodnja poljščin povečala za 300 %.

Zaradi degradacije zemlje se je zmanjšala produktivnost zemlje na 23 % svetovnih kopenskih površinah.

Zaradi izgube obalnih habitatov je 100-300 milijonov ljudi izpostavljeno večjim tveganjem za poplave in orkane.

40 % svetovnega prebivalstva primanjkuje dostop do čiste in varne pitne vode.

V vode sveta je letno izpuščenih milijone ton težkih kovin, topil, strupenega blata in drugih odpadkov iz industrijskih obratov. Gnojila, ki vstopajo v obalne ekosisteme, so povzročila več kot 400 mrtvih con v oceanu, kar je približno 245.000 km² oziroma več, kot je površina Združenega kraljestva.

Od leta 1870 je bilo izgubljenih približno 50 % živih koralnih grebenov.

Onesnaženost s plastiko se je od leta 1980 povečala za desetkrat.

Kaj so največji povzročitelji globalnih sprememb v naravnem okolju?

1. Spreminjanje namembnosti zemeljskih površin in izraba morja

2. Neposredno izkoriščanje organizmov

3. Podnebne spremembe

4. Onesnaženje

5. Invazivne tujerodne vrste