Podnebni dosje | Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje |
 
Raziskava ene najbolj uglednih tehniških univerz na svetu, ETH iz Züricha, napoveduje naši prestolnici najbolj dramatičen dvig temperature med vsemi mesti na svetu. Če nam ne bo uspelo doseči ciljev Pariškega podnebnega sporazuma, naj bi se Ljubljana do srede stoletja v najtoplejšem mesecu segrela za osem stopinj v primerjavi s 50 leti prej. Že do sedaj pa se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za skoraj 2°C, kar je še enkrat več, kot je svetovno povprečje.
 

Na povečevanje emisij CO₂ kažejo tudi poročila globalne nevladne okoljske organizacije Global Footprint Network (GFN). Dan okoljskega dolga se je od lani premaknil s 1. avgusta na 29. julij, v zadnjih 20 letih kar za dva meseca. Slovenija sodi med razvite države z največjim okoljskim odtisom. V letu 2016 se je v Sloveniji celo povečal glede na leti 2013 in 2014. Ker je letošnji dan okoljskega dolga izračunan glede na ekološki odtis v letu 2016, se je ta dan za Slovenijo premaknil za več kot dva tedna – z 12. maja na 27. april.

Zato ne preseneča, da se po svetu krepijo gibanja in politične skupine, ki zahtevajo odločno ukrepanje proti podnebnim spremembam. Dosedanje delovanje v veliki večini držav, tudi v Sloveniji, je milo rečeno preskromno. Pri postavljanju zahtev politikom in vsem, ki imajo možnost ukrepati, je eno ključnih vprašanj, kateri ukrepi bi bili najbolj učinkoviti. Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je tvitnila, da se bo sredi avgusta podala na čezoceansko pot z jadrnico Malizia II na septembrski podnebni vrh Združenih narodov v New Yorku. Njeno sporočilo – letalski prevozi so izjemno velik povzročitelj emisij CO₂.

Marsikdo pa se je morda zavedel velikosti ekološkega dolga, ki ga povzročamo s svojo dejavnostjo, ko je britanski princ Harry razkril, da bosta imela z ženo Meghan Markle največ dva otroka, saj nočeta še dodatno obremeniti okolja. Pri tem sta upoštevala priporočilo ugledne primatologinje Jane Goodall, znanstvenice, ki zagovarja nujnost omejitve rasti prebivalstva. Ni edina. A ne gre le za odločitev za manj otrok, kar je sicer najučinkovitejši ukrep. Za znanstvenike s švedske Univerze Lund so pomembni še prehranjevanje s hrano rastlinskega izvora, izogibanje potovanjem z letali in življenje brez avtomobila.

GFN ob dnevu okoljskega dolga sporoča: Če bi polovico porabe mesa nadomestili z vegetarijansko hrano, bi dan okoljskega dolga pomaknili za 15 dni bolj proti koncu leta, z zmanjšanjem ogljikove komponente pa bi ga lahko prestavili za 93 dni. Torej?