Stisnjen zemeljski plin učinkovit v dekarbonizaciji prometa – EOL 141

^Evropska Direktiva 2014/94/EU je kot enega izmed alternativnih goriv, ki bodo prispevala k zmanjšanju CO₂in drugih emisij v prometu, prepoznala tudi stisnjen zemeljski plin (CNG ali metan). V skladu z Direktivo EU mora Slovenija do 31. 12. 2020 zgraditi javna polnilna mesta za CNG vozila v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Celju, Kranju, Novemu mestu, Novi Gorici, Kopru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Velenju ter v Zasavju kot degradiranemu območju z močno onesnaženim zrakom. Vlada RS je Direktivo EU prenesla v slovenski pravni red s Strategijo za alternativna goriva v prometnem sektorju. Za spodbujanje postavitev javnih polnilnih mest CNG so v Akcijskem programu za alternativna goriva v prometu predvidena tudi sredstva za sofinanciranje postavitve teh polnih postaj.

Slovenija: 23 % avtobusov bo do leta 2020 na CNG pogon

Vlada RS je v Strategiji za alternativna goriva v prometnem sektorju zapisala, da je pri avtobusih kot glavno alternativno gorivo opredeljen CNG, saj ga prepoznava kot pravo rešitev za zmanjšanje obremenitev zraka z onesnaževali iz prometa.

Po Strategiji je optimalni cilj, da do leta 2020 avtobusi na CNG predstavljajo 23 % prvič registriranih avtobusov v Sloveniji, do leta 2030 pa se mora ta delež zvišati na 62 %. Na področju javnega mestnega prometa smo se začeli približevati zastavljenemu cilju.

V floti Ljubljanskega potniškega prometa na CNG že vozi 66 avtobusov. Novembra lani so na javnem razpisu izbrali še 17 novih. Tudi v Mestni občini Celje je ob novo zgrajeni CNG polnilnici januarja letos po mestu zapeljalo 10 novih avtobusov s pogonom na CNG. Pozitivno so na krepitev flot z avtobusi na CNG vplivale subvencije Eko sklada za nakupe avtobusov javnega mestnega potniškega prometa.

Omenjeni razpisi so omejeni le na občine s sprejetimi odloki za izboljšanje kakovosti zraka in na mestni potniški promet. Glede na to, da bomo namenili javna sredstva za postavitev javnih polnilnic CNG je smiselno, da se te polnilnice izkoristi. To pomeni, da bi bilo potrebno področje subvencij razširiti tudi na druge občine in na druge vrste avtobusnih prevozov ter zagotoviti tudi sredstva za predelavo na dvogorivni sistem dizel-CNG. Širitev subvencij je smiselna tudi za druge tipe vozil, ne le za avtobuse, ampak tudi za komunalna vozila, dostavna vozila, ne nazadnje tudi osebna vozila. Razvejana mreža novih polnilnic bo omogočala, da bodo vozila na CNG nemoteno vozila po celotni državi.

Dekarbonizacija prometa s plinom

CNG je predhodnik uporabe obnovljivega plina v prometu, v nekaterih evropskih državah, na primer na Švedskem, kjer je 90 % CNG sestavljeno iz biometana, že pospešeno uvajajo biometan v promet. Zamenjava zemeljskega plina z biometanom je izredno preprosta. Pri obeh plinih je namreč glavna sestavina metan. To pomeni, da pri zamenjavi vse ostalo (infrastruktura, vozila) ostane enako, spremeni se samo vir napajanja. Biometan je pogonsko gorivo, ki ima trenutno najnižje izpuste CO₂, zato je njegova hitra vpeljava v prometni sektor še posebej smiselna.