Do konca leta mreža pametnih počasnih polnilnic – EOL 141

Koncept E8, ki je osnova za razvoj trajnostnih rešitev družbe ELES pri izzivih, ki jih pred elektroenergetski sistem postavlja e-mobilnost, tvori osem gradnikov. Kateri ključni deležniki morajo sodelovati in kaj je pri tem vaša največja strateška odgovornost?

Naša največja odgovornost je, da ključne deležnike prepričamo, da lahko z upoštevanjem osmih gradnikov koncepta E8 dosežemo množičen prehod na trajnostno e-mobilnost. Torej na e-mobilnost, ki bo pozitivno vplivala tako na okolje kot na uporabnike. In seveda ne bo imela negativnih vplivov na elektroenergetski sistem. Zato se morajo povezati različne skupine deležnikov – od odločevalcev, ki določajo smernice razvoja in sprejemajo zakonodajo, do energetskih družb, strokovne javnosti, gospodarstva … Seveda pa ne smemo pozabiti še na eno pomembno skupino deležnikov. To so obstoječi in bodoči lastniki e-vozil, ki jih moramo ozavestiti, da je za trajnostno e-mobilnost pametno počasno in centralno vodenje polnjenja ključnega pomena.

Niti število električnih vozil niti število polnilnih postaj še ne nakazujeta masovnega prehoda na e-mobilnost v Sloveniji. Vendar so nekateri projekti za razvoj e-mobilnosti prednostni. Za katera se odloča ELES?

V družbi ELES smo prepričani, da je sedaj čas, ko se moramo od vzpostavljanja mreže hitrih polnilnic osredotočiti na vzpostavljanje mreže zasebnih pametnih počasnih polnilnic, ki bodo po analizah vrste strokovnjakov količinsko zagotavljale 80–90 % vsega polnjenja. Tudi zato bomo na lastnih lokacijah vzpostavili mrežo 21 počasnih polnilnic. Da bo polnjenje e-vozil na naših polnilnicah res imelo dobrobiti za elektroenergetski sistem, bomo vzpostavili centralni sistem za daljinsko upravljanje polnilnic. V tem trenutku nam je torej najbolj pomembno, da začnejo tudi druga podjetja in ustanove ter ne nazadnje tudi zasebni uporabniki investirati v zasebne inteligentne polnilnice. Seveda to sovpada z uvajanjem internih voznih parkov električnih vozil, ki ga pri teh deležnikih pričakujemo v naslednjih letih.

V konceptu E8 napovedujete gosto mrežo zasebnih polnilnih postaj za vozila. Pametne in centralno vodene postaje za polnjenje naj bi bile ključne za trajnostno e-mobilnost. Kaj lahko spodbudi uporabnike k namestitvi zasebne polnilne postaje?

Pametne počasne polnilnice, ki so daljinsko upravljane, so ključne za doseganje nizke cene polnjenja na dolgi rok. To pomeni, da bo lastnik e-vozila pri daljinsko upravljanem polnjenju lahko izkoriščal najnižjo možno ceno električne energije, lahko pa bo tudi nagrajen za aktivno sodelovanje v elektroenergetskem sistemu. Torej se bo napajal z viški energije v njem, ki nastopajo zelo naključno, vendar jih ni malo. S tem bo postopoma in na dolgi rok vedno bolj nižal svoj račun za polnjenje e-vozila. Ker gre za pomembne trajnostne ukrepe, bodo takšne polnilnice zagotovo deležne tudi različnih finančnih spodbud na nivoju države. Morda že v letu 2019, skoraj zagotovo v letu 2020. Zainteresirani morajo biti pozorni na morebitne razpise na tem področju.

ELES je napovedal postavitev 21 polnilnic na svojih lokacijah. Kako poteka izvedba projekta in kakšna bo hitrost polnjenja, kar je za voznika pomembno? Kako bo s cenami?

Drži. ELES bo na svojih lokacijah po Sloveniji vzpostavil mrežo 21 pametnih počasnih polnilnic, ki bodo namenjene polnjenju službenih električnih vozil in polnjenju električnih vozil zaposlenih ali obiskovalcev. Največja hitrost polnjena na teh polnilnicah ne bo tako majhna, saj se z 22 kW moči lahko zagotovi 100 km dometa že v eni uri. Vendar te hitrosti svojim uporabnikom ne bomo zagotavljali, če ne bo res nujno. Vozila bodo na teh polnilnicah praviloma stala preko celega dneva in v večini primerov ni prav nobene potrebe, da bi s polnjenjem hiteli. Cena polnjenja bo zaradi zasebne narave polnilnic lahko stroškovna. Če se vse načrtovano izide optimalno, bomo mesečni strošek porabe rednim uporabnikom prenesli kar direktno na lastnika vozila, na njegov domači račun za elektriko. Strošek za službena vozila bo enak ceni, ki jo družba že danes plačuje za rabo električne energije. Trenutno smo v fazi izvedbe javnega naročila za nakup polnilne infrastrukture. Odprtje poligona pričakujemo proti koncu leta 2019.

Kako boste zasebne polnilne postaje integrirali v elektroenergetski sistem?

Za integracijo zasebnih polnilnih postaj v elektroenergetski sistem je ključno, da podpirajo popolno digitalizacijo, ki bo omogočala uspešno komunikacijo z drugimi sistemi, potrebno za popolno storitev in upravljanje polnjenja. Ko bo množična gradnja zasebnih polnilnic v teku, si ne smemo privoščiti, da ne bi upoštevali omenjenih funkcionalnosti. Zagotoviti moramo, da jih bodo investitorji upoštevali in gradili samo take polnilnice, ki bodo zagotovile dobro uporabniško izkušnjo. Torej, da bodo opremljene z ustreznimi rešitvami za polnjenje, plačilo stroškov in daljinsko upravljanje moči za vsako posamezno polnjenje. Regulatorni organi morajo preučiti uvedbo morebitnih subvencij ali drugih spodbud, da lastnikom e-vozil nekoliko znižajo začetno investicijo v pametne počasne polnilnice.

Električna vozila naj bi izkoriščala energijo iz OVE. Bo energije iz OVE dovolj glede na to, da so ovire pri gradnji HE in da je Slovenija na kritični poti pri doseganju ciljev o deležu OVE v uporabi energije, kar kaže Podnebno ogledalo 2019?

Cilj trajnostne e-mobilnosti je, da e-vozila poganja energija iz obnovljivih virov, elektroenergetsko omrežje pa ne bo potrebovalo velikih vlaganj v širitev omrežja in gradnjo novih koničnih plinskih elektrarn za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo. Zato moramo doseči, da se e-vozila polnijo takrat, ko je proizvodnja iz obnovljivih virov najvišja in ko je v elektroenergetskem sistemu višek energije zaradi manjše porabe drugih odjemalcev ali ko denimo sonce posije bolj, kot smo pričakovali.

V kateri mednarodni projekt raziskave e-mobilnosti je vključen ELES?

ELES je skupaj z 32 partnerji zasnoval projekt, ki bo demonstriral uporabo napredne polnilne infrastrukture in tehnologije ter s tem povezane nove poslovne modele, ki bodo izboljšali uporabniško izkušnjo e-vozil. Partnerji projekta bodo s pomočjo najnovejših nevroznanstvenih tehnik raziskovali tudi nezavedne preference uporabnikov e-vozil s ciljem, da se razvoj tehnologije prilagodi subjektivnim pričakovanjem uporabnikov. Želimo si namreč tehnologijo, ki bo uporabnikom omogočila čim bolj intuitivno izkušnjo uporabe e-vozil. Sofinanciranje projekta v okviru programa Obzorje 2020 je že odobrila Evropska komisija, trenutno pa čakamo še na podpis pogodbe.