| Pametna mesta in vasi | | I. P. | |
| V vzhodni kohezijski regiji bo razvoj pametnih mest in skupnosti spodbujala platforma, ki bo povezovala različne deležnike in jih usmerjala v razvoj visokotehnoloških rešitev za kakovostnejše upravljanje mest in za prijetnejše bivanje ljudi. Za takšno platformo, Center za pametna mesta in skupnosti, se je odločila Univerza v Mariboru, vodil pa ga bo prof. dr. Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko. Fakulteta za logistiko je bila med pobudniki, poleg Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakultete za varnostne vede, za ustanovitev Centra. Med glavnimi cilji Centra, pravi dr. Bojan Rosi, je vzpostavitev integracijske platforme deležnikov in platforme tehnologij ter pridobitev mednarodnega ISO standarda 37120. | |
Univerza v Mariboru je ustanovila Center za pametna mesta in skupnosti, ob tem pa tudi organizirala strokovno srečanje. Zakaj ideja o ustanovitvi centra?
Senat Univerze je na svoji seji 26. 3. 2019 podal soglasje na ustanovitev Centra za pametna mesta in skupnosti na Univerzi v Mariboru(Centre for Smart Cities and Communities of University of Maribor-UM:CPMS)na pobudo treh članic, in sicer Fakultete za logistiko, Fakultete za elektrotehniko,računalništvo in informatiko ter Fakulteto za varnostne vede. UM:CPMS je platforma, ki povezuje gospodarstvo, raziskovalne organizacije, mestne in občinske skupnosti ter ostale deležnike. Usmerjen bo v razvoj in aplikacijo visokotehnoloških rešitev za pametna mesta in skupnosti skladne z ISO standardom 37120. Spodbujal bo nastajanje uspešnih verig vrednosti za projekte razvoja produktov in storitev, namenjenih pametnim mestom in skupnostim, učinkovito vključevanje v verige vrednosti ter trajnostno, ekonomično in sistemsko zasnovano koriščenje produktov in storitev pametnih mest in skupnosti.
Ob tem ste pripravili prvo strokovno srečanje?
Da. Na prvem pilotno izvedbenem projektu–Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru (The smart urban platform of the University of Maribor) in predstavitvi evropskega pilotnega projekta Pametna vas (Smart Villages) je srečanje potekalo na sedežu Univerze v Mariboru. Množična udeležba na srečanju tudi po besedah rektorja Univerze v Mariboru red. prof. dr. Zdravka Kačiča kaže na veliko zanimanje za idejo in koncept. Pa tudi za priložnosti, ki jih ponuja. Univerza v Mariboru je namreč že vzpostavila pilotno izvedbeni projekt Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru. Delovala bo kot povezovalna platforma deležnikov, kot platforma tehnologij ter bo nudila souporabo infrastrukturnih zmogljivosti Univerze v Mariboru in partnerjev UM:CPMS. Zato je na srečanju predstavila določene teme in priložnosti več deležnikov oziroma partnerjev.
Ali ste morda tudi predstavili, kaj se je v Mariboru zgodilo od leta 2015, ko je bil Maribor razglašen kot prvo pametno mesto?
Iniciativa European Smart Cities 3.0. (2014) definira »pametno mesto« kot mesto, ki je zgrajeno na»pametni« kombinaciji aktivnosti neodvisnih in ozaveščenih uporabnikov ter dobro razvitih šestih karakteristikah pametnega upravljanja, ekonomije, mobilnosti, okolja, ljudi in bivanja. Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru povezuje, nadgrajuje obstoječe rešitve in uvaja nove rešitve ter tehnologije.
Za pametno mesto naj bi bil značilen sistematični pristop od spodaj navzgor in ki vpeljuje informacijske tehnologije na vseh ravneh dela in upravljanja. Gre torej za povezanost podatkov iz različnih virov. Ali je morda znana vsaj približna ocena, kako je z razvitostjo komunikacijskih in informacijskih tehnologij v vzhodni kohezijski regiji, ki jo bo pokrival vaš Center?
Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru uvaja nove rešitve z različnih fokusnih področij v skladu s pametno strategijo S4. V pilotno izvedbenem projektu, v katerega so vključeni različni deležniki, to so Univerzitetni kampus, Staro mestno jedro, pilotna ulica, Poslovna cona Tezno ter Center za sekundarne surovine, se bodo testirale različne tehnologije. Cilj uvajanje tehnologij v pilotnih okoljih pomeni optimizacijo poslovnih modelov deležnikov kot tudi kakovostnejše bivanje občanov oziroma trajnostni razvoj skupnosti.
Kaj bodo glavne naloge centra in katera področja bodo prednostna, čeprav ste skladno z mednarodnim standardom ISO 37120 navedli 17 podpodročij?
UM:CPMS bo deloval v skladu z strategijo Pametne specializacije-S4 področje ter realizacijo kazalnikov ISO 37120. Cilji v okviru doseganja globalnih ciljev S4 so, da se dvignejo prihodki, to je 3,5% povprečna letna rast skupnih prihodkov in 5% letna rast izvoznih prihodkov. Rast števila podjetij in zaposlenih: rast podjetij 3,5% letno, zaposlenih pa 1,5%-2% letno. Povprečni dvig naložbenega potenciala podjetij:0,25% letno do leta 2019, nato 0,15 %. Povprečni dvig dodane vrednosti na zaposlenega: 3,5 % letno.
Koga želite vključiti v delo in projekte Centra?
UM:CPMS bo jedro široko in agilno zasnovanega podjetniškega in socialnega ekosistema partnerjev slovenske vzhodne kohezijske regije in drugih zainteresiranih deležnikov nacionalnega in mednarodnega prostora. V širšem regijskem mednarodnem prostoru bo UM:CPMS prepoznaven in cenjen primer univerzitetnega iniciatorja razvoja produktov, storitev in vsebin pametnih mestih in skupnostih ter prilagajanja družbe življenju v takšnih okoljih.
Na strokovnem srečanju ste predstavili živi laboratorij (Living Lab). Za kakšen projekt gre?
Živi laboratorij pomeni testiranje tehnologij in naprav na Pametni mestni platformi Univerze v Mariboru, in sicer različnih deležnikov, ki sodelujejo v živem laboratoriju UM:CPMS.
Napovedujete izdelavo 5 celovitih tržnih produktov. Ste področja opredelili?
Na področju vode in komunale, energetska in druga učinkovitost, varnost, logistika, mobilnost, transport, zdravje.
Kateri projekti so v izvajanju?
Na področju vode in komunale: optimizacija izbora, tki. super strukturni pristop, odpadkov,tehnologij za njihovo predelavo in optimalni nabor produktov z dodano vrednostjo, senzorika in digitalni zajem podatkov, poslovna inteligenca, vizualizacija in predstavitev podatkov, pametni vodomeri, to je pametno vodno omrežje, in uvajanje pametnih posod za zbiranje.
Kaj je vsebina modela VERTIKOM in kaj bo prinesla pilotna vzpostavitev Ekosistema?
To pomeni izdelati celovit model potrebnih kompetenc deležnikov. Želimo izvajati ciljna usposabljanja zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah, ki sokreirajo vsebine, produkte in storitve za Pametna mesta in skupnosti. Pilotna vzpostavitev Pametna mestna platforma Univerze v Mariboru bo povezala različne ponudnike storitev in inovativnih tehnologij v Ekosistem pametnega mesta in skupnosti.
Kako bo Center financiran?
Vire financiranja bodo zagotovili Univerza v Mariboru, Evropski strukturni in investicijski skladi in Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov.
