| Ekolog v podjetju in doma | | Urška Košenina | |
| V prihodnje bi bilo smiselno poudarjati trajnostne vidike embalaže, pravi ekolog v trgovski družbi Merkur. V Merkurjevih trgovskih centrih združujejo pestro ponudbo izdelkov za gradnjo, obnovo in vzdrževanje, za zabavo, udobje in kakovostno bivanje. A Merkurju tudi trajnostni razvoj ni več neznanka. Andrej Vodenik, ekolog v podjetju, je povedal, da imajo na poslovalnicah že tri velike sončne elektrarne, ki zadoščajo za oskrbo 712 gospodinjstev in prispevajo k zmanjšanju CO2 za 1.122.965 ton/leto. V poslovalnicah so postavili zelene kote, ki omogočajo potrošnikom oddajo starih aparatov. V okviru projekta »Za lepšo šolo« pa vzpodbujajo osnovnošolske otroke, da prebudijo mojstra v sebi in na ta način izboljšajo okolje. | |
Trgovci ste na lanski strateški konferenci govorili o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini, da je treba drugače ravnati z viri in z okoljem. Tudi ko gre za embalažo, ste trgovci lahko motivatorji trajnostnega vodenja potrošnikov. Kakšno je pri tem poslanstvo ekologa v podjetju?
Če govorimo o trajnostnem vidiku embalaže, se je potrebno osredotočiti na količino embalaže in možnost recikliranja. Živimo v potrošniški družbi, kar pomeni, da potrošnja posledično pomeni večjo količino odpadne embalaže. Funkcionalna je do trenutka, ko izdelek uporabimo, potem pa se spremeni v odpadek. Količina odpadkov pa postaja vse večji problem, zato bi se bilo potrebno osredotočiti predvsem na preprečevanje, zmanjševanje in ponovno uporabo. Potrošnik ima pri tem veliko vlogo, saj lahko s svojimi nakupnimi navadami sporoča, kakšne izdelke želi. Seveda embalaža za proizvajalca pomeni strošek, za končnega uporabnika zgolj odpadek. Poleg tega ima pomembne funkcije. Pretirano zmanjšanje embalaže na eni strani sicer pomeni manjšo količino odpadne embalaže, na drugi strani pa bi se lahko povečala količina poškodovanih izdelkov. S procesom recikliranja pa odpadne materiale spreminjamo v predmete za ponovno uporabo in tako preprečujemo odlaganje uporabnih materialov. Na ta način seveda zmanjšujemo ogljični odtis in ohranjamo naravne vire. Odpadna embalaža vpliva na okolje, obstajajo pa razlike med izdelki.
Kako to mislite?
Nekateri izdelki so bolj primerno zapakirani, pri nekaterih pa še vedno opazimo nerazumno prepakiranje. Podobno velja za embalažne materiale. Nekateri so primernejši za recikliranje, medtem ko je pri drugih recikliranje ekonomsko manj upravičeno ali smiselno. Potrošniki seveda različno izražajo pomembnost koncepta trajnosti, zato sem mnenja, da bi bilo v prihodnje smiselno poudarjati trajnostne vidike embalaže in na ta način vplivati na potrošnikovo preferenco.
V Merkurju dobijo kupci na voljo papir za zavijanje in škatle, ko odnesejo izdelke iz trgovine. Kdaj ste prenehali z uporabo plastičnih vrečk, kako so to kupci sprejeli in kako se je z leti spreminjala okoljska ozaveščenost vašega kupca?
Na pobudo Trgovinske zbornice Slovenije smo v okviru delovne skupine sodelovali pri pripravi Kodeksa za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti. S tem želimo trgovci prispevati k manjši uporabi plastike in k varovanju okolja.
Na prodajnem mestu v naših poslovnih enotah sta strankam na razpolago papir za zavijanje in škatle. Na blagajnah kupcem ponujamo trajne vrečke za večkratno uporabo in trenutno še plastične vrečke, ki jih bomo v naslednjih mesecih nadomestili s papirnatimi.
Ogromno število izdelkov v vaših poslovalnicah pomeni velike količine embalaže, večinoma plastične. Za katere količine gre, kaj se zgodi z odpadno embalažo in kako sodelujete s shemami?
Seveda, veliko število izdelkov pomeni velike količine embalaže in posledično odpadne embalaže. V okviru naše poslovne dejavnosti moramo zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, da se spodbuja ponovna uporaba, recikliranje in druga predelava. V letu 2018 smo zbrali 361 ton papirja in kartona, 241 t plastične embalaže ter 224 t odpadnega lesa. Odpadno embalažo smo predali izvajalcem sheme Gorenje Surovina, v katero smo tudi vključeni.
Trgovski center Merkur Kranj Primskovo se ponaša z nazivom “zeleni trgovski center prihodnosti«. Katere inovacije ste uvedli v tem centru? Kakšni so prihranki? Kako zmanjšujete energetsko potratnost vaših poslovalnic?
Sončna elektrarna je postavljena na strehi trgovskega centra v Kranju in je namenjena neposredno za potrebe centra ter uporabnikom polnilnice električnih vozil. Njena moč omogoča 60 % samooskrbo trgovskega centra. Preostalih 40 % električne energije je zagotovljenih iz bližnjih hidroelektrarn. Od lanskega leta trajnostni paket celotnega trgovskega centra učinkovito zaokrožuje še Avant2Go, to je točka za souporabo električnih vozil, ki je namenjena kratkotrajnejšemu najemu vozil za krajše vožnje. Skupaj imamo sedaj tri velike sončne elektrarne, ki zadoščajo za oskrbo 712 gospodinjstev in prispevajo k zmanjšanju CO₂ za 1.122.965 ton/leto. Dve elektrarni se nahajata še na strehi centralnega skladišča v Naklem in sta največji sončni elektrarni na Gorenjskem.
Zeleno usmeritev podjetja izkazujemo tudi z našo ponudbo, v okviru katere kupcem omogočamo celostno energetsko prenovo doma, nakup in vgradnjo toplotnih črpalk, energetskih sijalk in številnih drugih okolju prijaznih rešitev za sobivanje z naravo. Kot vodilni slovenski tehnični trgovec imamo odgovornost, da s svojo ponudbo prisluhnemo potrebam kupcev in v ponudbo vključujemo inovativne izdelke s posluhom za trajnostno bivanje.
Sodelujete tudi v akciji “Stari aparati za otroški smeh”, katere pobudnik je ZEOS. Kakšen je bil odziv in kakšni so rezultati?
V letu 2018 smo bili vključeni v vseslovensko zbiralno akcijo z naslovom Stari aparati za otroški smeh. V akciji so zbirali male aparate, ki ne delujejo več, odslužene baterije ter sijalke, in sicer v posebnih »zelenih kotih«, ki se sicer nahajajo v poslovalnicah. Organizatorji akcije smo se zavezali, da bomo za vsak kilogram oddanih e-odpadkov v te kotičke namenili Društvu Rdeči noski 1 cent. V okviru te akcije potrošniki niso naredili le nekaj dobrega za okolje, ampak so tudi družbeno odgovorni, saj se odsluženo zbira za otroški smeh, ki ga bolnim otrokom in drugim bolnikom pričarajo bolnišnični klovni iz Društva Rdeči noski. Akcija je bila v mesecu februarju zaključena, skupno je bilo zbrano 769.215,30 kg odpadne električne in elektronske opreme, tako da smo društvu podarili bon v vrednosti 7.692,00 EUR. Zeleni koti so stalno postavljeni na naših lokacijah in tako omogočimo potrošnikov oddajo starih aparatov na zbirni točki, saj lahko le te oddajo na poti v trgovino. Pomembno pri tem je opozoriti tudi na to, da je namen zbirnih mest v naših trgovskih centrih tudi v tem, da se poveča delež pravilno zbranih malih aparatov in baterij, ki se zaradi njihove velikosti velikokrat znajdejo med mešanimi komunalnimi odpadki.
Merkur od leta 2016 z donacijami osnovnim šolam, izbranim na natečaju, pomaga izvesti ustvarjalne projekte, s katerimi mladi mojstri polepšajo svojo šolo oziroma šolsko okolico. Kateri projekt, ki so ga izvedli otroci, je bil najbolj kreativen?
Merkur s projektom »Za lepšo šolo« postavlja izziv vsem slovenskim osnovnim šolam ter s pomočjo donacij dodatno vzpodbuja in krepi skrb osnovnošolcev za ureditev šole oziroma šolske okolice, da bodo preživete ure tam še prijetnejše. S projektom vzpodbujamo osnovnošolske otroke, da zaupajo svojemu ustvarjalnemu duhu, prebudijo mojstra v sebi in na ta način izboljšajo okolje, v katerem nabirajo znanje in izkušnje. Spretni mladi ustvarjalci izdelke in materiale uporabijo pri izvedbi svojih projektov ter že med nastajanjem skrbijo za dokumentacijo s foto in video materialom. Vsak projekt je kreativen, nekateri pa so še posebej inovativni. Od 2016 smo tako pomagali do 45 »polepšanih« šol v okviru projekta, imeli 450 sodelujočih učencev in njihovih mentorjev ter 675 ustvarjalnih šolskih ur.
Ali poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo in kateri cilji se vam zdijo pomembni za vaše podjetje?
Program prehoda v zeleno gospodarstvo daje podlago za vzpostavitev procesa in aktivnosti za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Zeleno gospodarstvo je dolgoročna strateška usmeritev in predstavlja platformo za razvoj novih zelenih tehnologij, odpiranje zelenih delovnih mest in učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri.
Kaj boste storili za blaženje podnebnih sprememb, posebej pri logistiki, saj je promet največji krivec za emisije? Ali morda merite okoljski odtis podjetja?
Emisije iz prometa so eden od največjih povzročiteljev emisij. Zaradi tega je odgovornost logistike za zmanjšanje emisij izredno velika. Tega se v Merkurju izredno zavedamo, zato se trudimo, da čim več prometa, predvsem od dobaviteljev do nas, prestavimo na vrsto transporta, ki povzroča manj emisij. Obenem pa se tudi trudimo, da z natančnejšim uravnavanjem zalog ter organizacijo procesov zmanjšujemo potrebo po premikih med poslovalnicami. Poleg tega tudi v floti službenih avtomobilov povečujemo delež električnih.
Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Ali poznate akcijo Pripelji srečo v službo in ali morda v podjetju analizirate potovalne navade zaposlenih?
Danes sem v prišel v službo s kolesom. Če je le mogoče, za prevoz uporabim kolo. Z vzpostavitvijo javnega potniškega prometa v Celju je sedaj omogočen tudi enostaven prevoz v službo z avtobusom. Akcijo Pripelji srečo v službo poznam in sem podpornik kolesarjenja kot ene izmed alternativnih oblik prevoza v službo, ker na ta način ne prispevamo samo k ohranjanju okolja, ampak naredimo veliko tudi nekaj za svoje zdravje in razpoloženje.
