Uporabljene izdelke vračajo v življenje, zaposlujejo ranljive skupine – EOL 140

Centri ponovne uporabe v Sloveniji se množijo, zdaj jih je 7. Kaj je dodana vrednost centrov, če jih umestite v problematiko ravnanja z odpadki in viri v državi?

CPU primarno prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, pripravi na ponovno uporabo in k ponovni uporabi. Z vidika trajnostnega pristopa pri reševanju virov je ključno, da vir ohranimo. Večina izdelkov prihaja v Slovenijo. Naša naloga je, kako te vire, surovine ohraniti. Osredotočamo se na snovni tok odpadkov. Izdelke, ki so prepoznani kot odpadek, usmerjamo v snovni tok , v nadaljnjo obdelavo.

Kako?

Za to je potreben celoten sistem logistike. Izdelke, ki so odpadki, zberemo, pripravimo, uredimo in iz tega nekaj naredimo. Najlažje je zbiranje. A kaj potem na novo narediti, ustvariti? Da bo atraktivno, da bo imelo dodano vrednost in da bo izdelek tržno zanimiv. V današnjem svetu globalizacije ni tako preprosto narediti nekaj prepričljivega in seveda poceni. Poceni pomeni, da je potrebno poleg bruto urne postavke dodati stroške, kot so najemnina, obratovanje, licence … Izdelek mora biti konkurenčen. Primerljivost stroškov dela pri nas ali v državah Daljnjega vzhoda je odveč.

Koliko materiala letno »rešite«, ga ponovno vrnete v življenje?

Okrog 250 ton je tistih izdelkov, ki jih pripravimo za prodajo kot nove izdelke. Snovni tok je večji, saj dve tretjini zavrženih izdelkov ne moremo vključiti v neposredno nadaljno uporabo. Ko jih zberemo, jih je potrebno presortirati, odstraniti poškodovane ali uničene dele, pri tekstilu npr. obrezati, odstraniti zadrge, gumbe, pripraviti uporabne kose za nadaljnjo uporabo. Gre za okoli 800 ton, ki jih skrbno pogledamo, da naredimo izdelke po metodi zaključenega kroga. Bistvo je, da za nove izdelke, ki jih delamo, ne uporabimo novih materialov in virov. Kar ne moremo uporabiti za izdelavo naših izdelkov, ostane za reciklažo in jih usmerjamo k različnim odjemalcem.

Vsak od vaših sedmih centrov je poseben. Kaj dela CPU v Ljubljani, kaj v ormoškem gradu, kjer imate šivalnico, popravljalnico, tu je prava mala tovarnica. In kaj delate v Vojniku?

Ko smo začeli, najprej v Rogaški Slatini, smo ugotovili, da bo potrebna mreža, ker potrebujemo specializirana znanja. Vse ne more biti na enem mestu. Tudi prostorsko ne. V Rogaški Slatini je nastal prvi center v sodelovanju z OKP Rogaška Slatina in Občino. Specializiran je za mizarska dela in pripravlja različne rezervne dele, predvsem tehnično blago. Hkrati je ta lokacija izredno atraktivna za ljubitelje starin, tudi za tiste, ki si opremljajo vikende ali hiške po principu zgodb iz preteklosti.

Ljubljanski center je največji?

Da. Je specializiran za dizajn izdelkov. Vanj prihaja večina ljudi, ki išče nekaj drugačnega. Ne samo za darila, tudi zase. Ne želijo kemiziranih izdelkov. Na voljo je veliko izdelkov pod našo blagovno znamko CPU design in CPU nostalgija. Sodelujemo z izvajalcem, ki ima neposredno distribucijo in izdelavo mil, čistil in pralnih praškov. Če kupite izdelek, ki ne vsebuje kemikalij, je potrebno primerno vzdrževanje. Prav tako je pomembno, da imamo celostno ponudbo, saj imajo ljudje s trajnostnim življenjskim slogom drugačne potrebe kot klasični potrošniki. Zato je poleg mesečnih dogodkov, kot je dan popravil, vsak petek na voljo praktični prikaz atraktivnih obnov in designov v našem urejenem ateljeju nostalgije.

Pozorni ste tudi na blagovne znamke.

Ponujamo veliko blagovnih znamk. Nekateri ljudje želijo blagovne znamke in zakaj si ne bi tega privoščili po simbolični ceni. Drugače je na podeželju, kjer pride prav vsakodnevna, delovna obleka. Nekaj za doma, praktičnega. V Ljubljani izvajamo tudi storitvene dejavnosti opremljanje prostorov in svetovanje, saj imamo zaposleno oblikovalko za waste design. Kot na vseh lokacijah tudi v Ormožu sodelujemo z lokalnim komunalnim podjetjem, kjer v zbirnem centru poskrbimo za usmeritev izdelkov v ponovno uporabo. V gradu deluje tudi zaposlitveni center EKO s šivalnico, ki je dejansko unikatna popravljalnica in valilnica idej za atraktivne izdelke. Tukaj lahko v živo vidite transformacijo nekega izdelka, ki bi postal odpadek, v nov izdelek. Hkrati je to neposredna proizvodnja.

In kulturna dediščina?

Občutljivi smo za ohranjanje kulturne dediščine. Izdelke, ki imajo vrednost, zgodovino, predamo v muzej, jih zanj zbiramo, jih ne prodamo. Nekateri izdelki so edinstveni in je prav, da pridejo v prave roke. Največjo pozornost vzbuja grajska kavarniška popravljalnica. Po principu naredi si sam. Ljudje prihajajo, kaj zašijejo, se tudi kaj naučijo. In se družijo. Sodelujemo z društvom kmečkih žena in zavodom, ki si prizadeva za ohranjanje tradicionalnih jedi. Ena izmed takšnih je languš. Izvajamo učne delavnice, zato z našo lokalno teto Marto, ki je specialistka za peko, ne bodo šli v pozabo številni tradicionalni recepti tega območja. Obiskovalcem je fascinantno, da sploh lahko v živo spremljajo postopke priprave dobrot in se preizkusijo v spretnostih. Ljudje iščejo možnosti za aktivno preživljanje časa in odkrivajo njihove nove potenciale v praktičnih veščinah. Pravo navdušenje je pri prenovi in kreiranju nostalgije pri pohištvu, čevljih ali dežnikih.

Kakšne so cene izdelkov, ki jih vrnete v življenje?

Gre za simbolične cene, saj naša strategija vključuje dostopnost izdelkom tudi tistim z najnižjimi dohodki. Cene niso nizke zato, ker izdelki ne bi bili v redu, ampak zaradi zmanjševanja razlik v revščini. Kot socialno podjetje zagotavljamo dostopne cene vsem kupcem. Zavezani smo k temu, da ljudje, ki rabijo pomoč, niso odrinjeni, da se ne čutijo zapostavljene. Spreminjamo miselnost ljudi, ki mora postati globalna. Lahko imaš isto, ampak na drugačen način.

Isto na drugačen način. Izdelek je že opravil svoje poslanstvo. Pri vas mu s kreativnimi rešitvami date novo funkcijo, drugačen videz. Glede na to, da zaposlujete ranljive skupine, kako spodbujate kreativnost vaših zaposlenih?

Primarno je, da izobražujemo zaposlene, da so pripravljeni na nove izzive in da se znajdejo v različnih situacijah. Da se seznanijo z najnovejšimi tehnikami, trendi in tudi ekonomskimi pogledi na to, kako kakovostno delati. Vodje so odgovorni za operativni del. Spremljamo trende in smo povezani z našimi partnerji, s katerimi projektno sodelujemo. Poslušamo, kaj ljudje iščejo, želijo, pričakujejo. Ves čas delamo nekaj, česar na trgu še ni. Ne moremo se primerjati s proizvajalci in dobavitelji z Bližnjega vzhoda, ampak delamo izdelke, ki jih oni ne dobavljajo. To so unikatni izdelki. Ljudje iščejo izdelke za rojstni dan, za osebno rabo, želijo nekaj drugačnega. Tekstilni izdelki so v naših centrih zelo poceni. V potrošniški družbi si lahko vsak vse kupi in hitro zavrže. Mi pa take izdelke preoblikujemo in jim nekaj dodamo, odvzamemo in dobimo nov izdelek. To delajo predvsem v vojniškem centru ponovne uporabe, kjer oblačila dobijo dodano vrednost. Ljudje prinesejo svoja oblačila, mi jih kreativno preoblikujemo.

Se kaže večji interes za oddajanje že uporabljenih izdelkov?

Zelo se veča. Tako kot se veča kvadratura trgovskih centrov na prebivalca, se posledično veča potreba, da odvečne izdelke ljudje nekam oddajo, saj so še uporabni. Pred letom 2010 te možnosti še ni bilo, saj smo skupaj z OKP Rogaška Slatina razvijali pristop in procese, ki bodo omogočili tehnične rešitve za bolj kompleksne izdelke. Vsaka naša enota CPU sodeluje z lokalno skupnostjo, saj kot socialno podjetje rešujemo okoljske in družbene probleme na podjetniški način. Z našim poslovnim modelom pomagamo lokalni skupnosti pri preprečevanju nastajanja odpadkov in zagotavljanju ponovne uporabe. Sodelujemo tudi z lokalnimi socialnimi podjetji in na ta način prispevamo h gradnji skupnosti za dobrobit vseh občanov. Po zakonu o socialnem podjetništvu sodi ta dejavnost v ta sektor, saj se vključujejo ranljive skupine. S programom rehabilitacije se lahko te ciljne skupine marsičesa priučijo in postanejo aktivni na trgu dela.

Kdo so kupci vaših izdelkov? Ali pri občanih opažate, ko iščejo predelane stare produkte, nostalgijo po izdelkih, ki so imeli včasih vrednost, zdaj, ko so oblečeni v novo formo, pa zopet vzbujajo topel občutek za opremo stanovanja ali vikendov.

Opremljamo večgeneracijske centre, ljudske univerze, krajevne skupnosti. Povezanost je ključna. Predvsem premožni ljudje kupujejo izdelke, ki jih spominjajo na preteklost. Predmet brez zgodbe ne prinaša pozitivne energije v dom. Zgodba, ki pove, kaj se je z izdelkom dogajalo, kdo je bil z njim povezan, v katerem obdobju je imel pomembno vlogo. V preteklost lahko stopimo z zgodbo izdelka in te zgodbe so naši prodajni artikli. Izdelkov z zgodbo ne morete kupiti kjerkoli. Sodelujemo z NVO, kot je ORZ, ki s podporo Ministrstva za okolje in prostor pomembno prispeva k ozaveščanju o omejenosti planeta Zemlja. Žal se tega mnogi odločevalci še ne zavedajo. Posledica so globalne podnebne spemembe, izumiranje vrst, nezadovoljstvo ljudi in odvisnost od globalne ponudbe.

Kaj lahko naredite, da bi bili centri ponovne uporabe v Sloveniji še bolj razširjeni. Nekatere regije so še brez centrov.

V prvi vrsti gre za zaznavo potrebe s strani lokalne skupnosti. Za njeno pripravljenost, da želi vzpostaviti trajnostni življenjski stil, kjer je v ospredju varovanje okolja, skrb za ranljive skupine in želja po zmanjšanju količin odpadkov, ki so lahko uporabljeni v sistemu kroženja virov za nove, atraktivne izdelke. Ti so lahko del turistične in splošne ponudbe lokalne skupnosti, ki s tem izkazuje prizadevanje za realizacijo okoljskih praks, ki so tudi trajnostne. Pomembno je, da ne gre zgolj za akcije, ampak za trajna ravnanja, ki oblikujejo lokalno in s tem družbeno zavest o omejenosti planeta in izzivih, ki ne temeljijo več na izkoriščanju naravnih virov in zaposlenih na drugem koncu sveta.

Socialna aktivacija ranljivih skupin je tudi del vašega programa

Za programe je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in vstopne točke, kot je Urad za delo in Center za socialno delo. Izvajalci smo izbrani na podlagi javnega razpisa. Vstopne točke vključijo ljudi, ki imajo različne primanjkljaje in potrebujejo sistemski pristop.

Potrebujejo socialne in delovne kompetence ter izvajalca, ki jim je v delovnem modulu sposoben najti delodajalca, da se usposobijo in potem zaposlijo na trgu dela. Dosegamo 56-odstotne pozitivne izhode. To pomeni zaposlitev dolgotrajno brezposelnih na trgu dela, vključitev v različne programe za povečanje socialnih in delovnih kompetenc. Najdemo rešitve tudi za tiste, ki imajo zdravstvene težave in so več kot 19 let odmaknjeni od trga dela. Ljudjem z delom vračamo dostojanstvo in na našem področju je to resnično več kot delo. Vrednost in uporabo vračamo izdelkom, tako da s programi ob sodelovanju države povečujemo vrednost vsakega vloženega evra. Še nihče namreč ni izračunal, koliko je strošek uničenih habitatov, onesnaženega zraka, vode, prsti, za vedno uničenih rastlinskih in živalskih vrst, proizvedenih izdelkov na škodo okolja, globalne trgovine in izumiranja praktičnih poklicev. Da o škodi, ki je povzročena brezposelni osebi, ki je izgubila delo zaradi globalizacije in zbolela, postala sama sebi breme in se večino časa ukvarjala sama s seboj, sploh ne govorimo.

Kakšen je poslovni model za socialna podjetja, ki se ukvarjate z reševanjem socialnih, družbenih in vi okoljskih težav?

Po zakonu o socialnem podjetništvu je predviden poslovni model, kjer si socialno podjetje do 50 % prihodkov ustvari na trgu dela, ostalih 50 % pa je potrebno pridobiti iz drugih virov. Vsa socialna podjetja izvajamo dejavnosti, ki niso zelo dobičkonosne, hkrati pa rešujemo druge težave v prid lokalne skupnosti in države. V državah EU je sistem urejen tako, da socialna podjetja pridobijo delo v lokalni skupnosti iz naslova mnogih programov preventive, kot je izvajanje ukrepov za zmanjševanje odpadkov, varčevanja virov, podnebnih sprememb itd. Brezposlene osebe usmerjajo v socialna podjetja, kjer imajo te osebe mentorja in ostanejo ves čas aktivne na trgu dela. V času prejemanja denarne socialne pomoči morajo biti aktivni in izkazovati interes za delo. Pri nas je ta oblika vključenosti zagotovljena z izvajanjem programa socialne aktivacije, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti. Poteka v različnih oblikah. Bistvo pa je, da se dolgotrajno brezposelni lahko s pomočjo izvajalcev, kot smo CPU, vključijo na trg dela.

Do leta 2020 bi morali v Sloveniji doseči cilj, da se 7 kg odpadnih izdelkov na prebivalca ponovno uporabi. Do leta 2025 celo 9 kg. Kako bomo dosegli ta cilj?

V lokalni skupnosti, kjer delujemo, zdaj dosegamo do 1,5 kg na prebivalca. Gre za območja vključenosti, kjer lahko aktivno sodelujemo v zbirnem centru in neposredno preusmerjamo odpadke v pripravo na ponovno uporabo. V Sloveniji veliko ljudi preprodaja rabljene stvari preko Bolhe, nekateri jih oddajo na Rdeči križ, Karitas, potekajo izmenjave s pomočjo NVO in komunalnih podjetij. Normativ je predviden zaradi nuje, da postanemo bolj snovno učinkoviti. Evropske države razvijajo sistem že 30 let, pri nas raste. Mi se na trgu specializiramo. Vključeni smo v tuja izobraževanja in študijske obiske. Prav tako strokovno sodelujemo na mednarodnih projektih ob podpori krovnega ministrstva za socialno podjetništvo, to je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Strokovno pomagamo drugim socialnim podjetjem in jim tako odpiramo nove priložnosti. CPU je namreč prvo socialno podjetje v Sloveniji in prvo je razvilo koncept uporabe virov po metodi ponovne uporabe. Specializiramo se kot svetovalci za operativno socialno podjetništvo, zato smo vključeni v mednarodne projekte za razvoj in trženje izdelov in storitev prihodnosti.

V različnih gradivih, ko se presoja ravnanje z odpadki, je izpostavljena reciklaža, ponovna uporaba manj. Tudi v najnovejšem poročilu o razvoju Slovenije 2019 je ponovna uporaba v ozadju. Zakaj?

To je težko razumeti. Ko sem prišla z idejo o ponovni uporabi med odločevalce, me sprva mnogi niso razumeli. Takrat je odpadek pač bil odpadek in drugih pravnih podlag ni bilo. Šele kasneje se je začela udejanjati Direktiva o odpadkih in ravnanju z odpadki v Uniji, ker je bilo treba izboljšati in spremeniti ravnanje z odpadki v trajnostno ravnanje z materiali. Da bi gospodarstvo postalo resnično krožno, se je postala zahteva, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za trajnostno proizvodnjo in porabo z osredotočanjem na ves življenjski cikel proizvodov na način, ki ohranja vire in zapre zanko. Učinkovitejša raba virov bo namreč pripomogla tudi k znatnim neto prihrankom za podjetja, javne organe in potrošnike v Uniji, obenem pa bi pomagala zmanjšati skupne letne emisije toplogrednih plinov. S tem je postalo jasno, da je potreba po učinkoviti rabi virov tudi ponovna uporaba. Zato smo začeli razvijati dejavnost in pridobili okoljevarstveno dovoljenje za ponovno uporabo. Brez velikih naporov in volje ne bi šlo. Pri vzpostavitvi prvega centra in mreže CPU nam je s sofinanciranjem pomagalo Ministrstvo za delo, da smo lahko zaposlili 7 novih sodelavcev in jih usposobili za delo. Opažamo, da mnogi še ne vedo, kaj je ponovna uporaba in kaj je recikliranje. Kot slovenski partner sodelujemo v mednarodnem projektu Surface, kjer je pridruženi partner MOL, in rešujemo prav ta problem. Ljudje morajo začutiti pomen številnih alternativ, ki so že na voljo. Od popravljalnic, trgovin brez embalaže, priložnosti za izobraževanje in zaposlitev, kjer se vse dogaja v kroženju virov. Waste dizajn je naša kreativnost in usmeritev.

Zakaj ni več industrijske simbioze?

Na volljo je veliko platform za industrijsko simbiozo, vendar je odločitev ekonomije vedno prevladujoča. Kaj pokaže izračun. Se nekaj izplača ali ne ali pa mnogi še ne poznajo alternativ za klasične vire. Gre za šibko razumevanje trajnostnega razvoja in zaveze o varovanju virov. Vprašanje je, kako zahtevni so kupci in kako občutljivi so v odnosu do svojega zdravja. Zato potrebujemo alternativne sisteme, ki gradijo globalno zavest o omejenosti virov in naši odgovornosti. Mi v CPU aktivno sodelujemo pri razvoju nove družbe. Ne s prepovedmi in bojkotom, ampak z vzpostavitvijo praktičnih možnosti, ki jo ima vsak posameznik, da se lahko odloči, kako bo živel. Številne alternative obstajajo. V projektu Surface jih spremljamo in bodo tudi javno predstavljene v okviru naše FUA točke. To je točke v CPU Ljubljana, kjer skrbimo za povezovanje in promocijo alternativnih možnosti za zmanjšanje onesnaževanje okolja in manjšo porabo virov.

Kaj pomeni vaš poslovni model trajnostnega lokalnega razvoja za občine?

Lokalnim skupnostim nudimo sodelovanje in možnost, da postane družbeno in okoljsko usmerjena, kar se kaže v uporabi emablaže za večkratno uporabo, ki je izdelana po principu kroženja virov. Turisti npr. iščejo nekaj atraktivnega, kjer srečajo preteklost in prepoznavnost kraja, zato so naše lokacije CPU tudi pomembne iz turistične ponudbe. Turist želi lokalni izdelek, ki ga spominja na obisk tistega kraja, predvsem nekaj praktičnega. Naš poslovni model zagotavlja gradnjo skupnosti. Ljudje, ki prihajajo v naše centre, ne prihajajo samo zaradi nakupov. Prihajajo, ker vedo, da so dobrodošli, da se lahko pogovarjajo. Prihajajo zaradi druženja in iskanja sebi primernih sogovornikov. Pri nas je vedno mesto za njih.

Vi ste pionirka, mama centrov ponovne uporabe v Sloveniji. Kako naprej?

Specializiramo se, ne gremo v več v širino. Temelj našega poslovnega modela je, da usposobimo druge. Želimo, da je mreža pisana, da ne nastajajo samo CPU, ampak tudi društva in socialna podjetja, ki bodo delala v pristnem okolju. Od nas so se ponovne uporabe učili vsi, ki to danes že delajo. To nas veseli. Ne želimo biti edini s to ponudbo, zato iščemo inovativne storitve in izdelke, ki jih bomo potem v učno prakso ponudili drugim. Smo nosilci idej in kreativnih rešitev. Razvijamo nove koncepte v smeri globalne družbe, zato naši centri niso zgolj prodajalne. Povezujemo se s tujino, ker želimo izdelovati še kvalitetnejše izdelke in nuditi storitve prihodnosti, ki jih v Ormožu že testiramo. Če hočemo preživeti z našimi izdelki na trgu, se ne moremo zadovoljiti samo s preprostimi izdelki in prodajo v Sloveniji. Zato smo se povezali z evropskim prostorom za nove tržne priložnosti.

Mislite predvsem na tekstilne izdelke ali tudi na druge?

Predvsem na zračnice, gume in filc. Gre za trpežne izdelke, ki nastanejo iz ostankov teh materialov. Razvili smo multifunkcionalne torbe iz zračnic za vse generacije in praktične torbe iz filca. Lahko bi jim rekli delovne torbe za pisarniške zaposlene, saj imajo dovolj prostora za registrator in še kaj.