Nacionalni energetski in podnebni načrt | | Jože Volfand | |
MOP je v vladni postopek poslal okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije do leta 2050. Usklajevanje vsebin med vsemi deležniki in vladnimi resorji naj bi zagotovila posebna vladna projektna skupina na ravni državnih sekretarjev, pojasnjuje Marko Maver, državni sekretar na MOP. Hkrati dodaja, da bo medresorska skupina za nacionalni energetski in podnebni načrt morala upoštevati stališča vladne skupine za nacionalno podnebno politiko in podnebne cilje. Pri ciljih se mora Slovenija zgledovati po najboljših praksah članic EU, kot so Nizozemska, Švedska, Velika Britanija. Tako bo pripravljen tudi posebni zakon o podnebni politiki. Glede gradnje HE na območjih Natura 2000 pa Marko Maver meni, da mora sektor energetike naročiti presojo vplivov na okolje po habitatni direktivi. Šele potem se lahko začnejo pogovori o morebitni gradnji hidroelektrarn. | |
Slovenija je v Bruselj že poslala osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga mora sprejeti do konca leta. Kako visoke cilje v NEPN določa Slovenija glede na to, da so po podnebni konferenci v Katovicah predstavniki države in stroke napovedali sprejem ambicioznih ciljev?
Osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je konec lanskega leta poslalo v Bruselj Ministrstvo za infrastrukturo. V dokumentu je zavedeno, da mora Slovenija do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) za 26 % glede na leto 2005. To predpostavlja, da bi Slovenija morala zmanjšati emisije TGP v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami TGP, za enak odstotek, kot je povprečje EU, torej za -43 %. Cilj zmanjšanja emisij TGP, ki je naveden v NEPN, pa se med letom lahko še prilagodi. Glede na ambiciozne podnebne cilje bo moral biti cilj po Pariškem sporazumu za večino držav članic EU do leta 2030 okrog -50 %.
Nedavno je EK objavila pregled izvajanja okoljskih politik držav članic in je med drugim priporočila, da morajo postati okoljski in podnebni cilji del vseh politik v državi. Kako na vladni ravni usklajujete glavne usmeritve in cilje, saj v javnosti še vedno prevladuje vtis, kot da je za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo odgovorno samo okoljsko ministrstvo, druga ministrstva pa ne?
MOP je pred dnevi v vladni postopek posredoval tako imenovani okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije do leta 2050. Vsebuje temeljne stebre za pripravo podnebnih ciljev Slovenije, ki naj bi bili določeni v posebnem zakonu in nato v izvedbeni dolgoročni strategiji. Pri oblikovanju teh stebrov morajo biti vključeni vsi resorji vlade, državni zbor ter ostali deležniki. Usklajevanje vsebin med vsemi deležniki in vladnimi resorji naj bi zagotovila posebna projektna skupina na visoki ravni državnih sekretarjev, ki naj bi jo na predlog MOP imenovala vlada. Takšna skupina naj bi zagotovila, da se bodo podnebni cilji ustrezno vgradili v vse relevantne vladne politike.
Bo to edina pot za usklajevanje?
Ne. Vzvodov za usklajevanje je kar nekaj. Še vedno pa je zelo veliko izzivov na poti za doseganje usklajenih politik države, kar bi na vseh področjih zagotavljalo prehod v nizkoogljično družbo. Za vse državne programe, plane in druge strateške dokumente velja obveznost presoje vplivov na okolje ob pripravi dokumenta, pri čemer se oceni tudi vpliv na podnebne spremembe z vidika emisij TGP kot z vidika vplivov podnebnih sprememb. Tudi projekti, za katere je obvezno pridobiti okoljevarstveno soglasje,so podvrženi presoji vplivov na okolje, vključno z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Še vedno pa je zelo veliko politik, ki se usklajujejo le v času medresorske obravnave, pri čemer predlogi ne sledijo nujno v celoti zapisanim ciljem Strategije razvoja Slovenije.
Vlada je na primer nedavno imenovala novo medresorsko delovno skupino, ki je odgovorna za pripravo NEPN. Prve javne razprave že potekajo. Kako bo potekalo oblikovanje in sprejemanje energetskega in podnebnega načrta Slovenije, saj naj bi bil to eden izmed strateških dokumentov države?
Projektna skupina za NEPN bo in mora biti glede odločitev podrejena novi projektni skupini vlade za nacionalno podnebno politiko in z njo usklajena. NEPN do leta 2030 mora biti usklajen z dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050.
NEPN je povzetek več nacionalnih strateških in okoljskih dokumentov, kjer so opredeljeni indikatorski sektorski cilji za zmanjšanje emisij. Kateri sektorji se bodo morali bolj odzvati, kot so se doslej, saj na primer podatki kažejo, da so se ob gospodarski rasti povečale tudi emisije?
Končni NEPN še ni pripravljen. Osnutek NEPN je res predvsem povzetek obstoječih dokumentov, ki se posredno ali neposredno nanašajo tudi na doseganje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030.
Pri pripravljanju končnega NEPN bo potrebno izhajati iz dejstva, da je področje podnebnih sprememb izrazito dinamično. V preteklosti sprejeti dokumenti ne odražajo v zadostni meri potrebnih aktivnosti in ciljev za prispevek Slovenije k skupnemu zmanjševanju antropogenih vzrokov podnebnih sprememb. Nova spoznanja se vrstijo. Na primer zadnje posebno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe iz novembra 2018 jasno kaže, da je treba za preprečitev nepovratnih posledic podnebnih sprememb emisije TGP na svetovni ravni do leta 2030 prepoloviti. To poročilo za vse države podpisnice Pariškega sporazuma predstavlja izhodišče pri pripravljanju nadaljnjih politik. Od Slovenije kot gospodarsko relativno razvite države in države, ki se zaveda potencialnih posledic podnebnih sprememb, bi se tako pričakovalo, da bo prevzela svoj del bremena in pošteno prispevala k skupnim naporom. Seveda bi bilo optimalno, da je na tej poti čim bolj uspešna. Torej da bi bilo doseganje podnebnih ciljev rezultat trajnostnega razvoja, v okviru katerega se zagotavlja tudi gospodarsko in socialno blaginjo.
Strokovno ste se ukvarjali z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz industrije. V prejšnji številki revije EOL je predstavnik Umanotere s podatki dokazal, da država z olajšavami za rabo energije dela podjetjem medvedjo uslugo. Ali so pri politiki trošarin in drugih dajatev podjetjem, ki vodijo po energetski intenzivnosti v industriji, predvidene spremembe?
Politika trošarin je v pristojnosti Ministrstva za finance. Na MOP se zavzemamo, da bi pri določanju trošarin večjo težo dali usmerjanju prijaznih ravnanj v okolju. Vendar pri tem pogosto trčimo na nasprotovanje z obrazložitvijo prednosti ciljev gospodarskega razvoja oziroma razvoja določenih gospodarskih panog.
Vendar razprava o nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu ne bo mogla mimo ciljev pri povečanju rabe OVE, pri čemer je v ospredju vodna energija, kjer zaradi različnih interesov zamuja gradnja HE Mokrice, nejasnosti so pri gradnji hidroelektrarn na Srednji Savi, največ vprašanj pa odpira gradnja HE na Muri. Kakšno je stališče MOP in ali bo koalicija spoštovala, kar je že dogovorila glede HE na Muri?
Glede predlogov sektorja energetike za gradnjo HE na Muri je koalicijski sporazum zelo jasen. Da se v tem mandatu ne bo posegalo v energetsko izrabo Mure. Ne glede na to politično odločitev pa je treba za vsak morebitni poseg v energetsko izrabo rek, ki so del zavarovanega sistema Natura 2000, izpeljati predhodni postopek ustrezne presoje vplivov na okolje. Vsaj na osnovi določb šestih EU predpisov, med katerimi je temeljna tako imenovana habitatna direktiva. Do sedaj še noben predlog za gradnjo HE na območju Natura 2000 v Sloveniji ni vključeval presoje po tej direktivi, ki obvezno vključuje tudi Evropsko komisijo. Dokler sektor energetike ne bo naročil presoje vplivov tudi po tej direktivi, se pogovori o predlogih za morebitno izgradnjo HE na območjih Natura 2000 sploh ne morejo začeti.
Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam je sprejet. Katere konkretne vsebine in spodbude bi izpostavili?
Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam je kot prednostno usmeritev izpostavil pripravo ustreznih strokovnih podlag za načrtovanje ukrepov prilagajanja. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) so tako pripravili projekt z naslovom »Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju« s pomočjo sredstev Sklada za podnebne spremembe. Rezultati projekta so v celoti dostopni na spletu, in sicer preko Atlasa podnebnih projekcij. To je prvi korak, ki omogoča načrtovanje preko priprave ocene vplivov podnebnih sprememb za posamezen projekt, sektor ali območje. Med prvimi, ki so te podatke uporabili, so bili pripravljavci trajnostno energetsko-podnebnega načrta za Gorenjsko regijo, kar nas zelo veseli.
Kaj pa drugi?
Na MOP si prizadevamo k uporabi podatkov spodbuditi tudi druge institucije, da bi ob načrtovanju svojih ukrepov ali strategij pridobile ustrezne podatke in ocenile tudi vplive podnebnih sprememb. Nekatere institucije v Sloveniji zaradi evropskih zahtev te podatke že uporabljajo, saj Evropska komisija pri projektih nad 50 milijoni EUR zelo podrobno pregleda zahteve z vidika zagotavljanja odpornosti na vplive podnebnih sprememb. Drugje je razvoj postopen. Mnenje MOP pa je, da bi predvsem bolj ogroženi sektorji, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in turizem, morali pristopiti k pripravi ocen vplivov podnebnih sprememb, za kar jim na MOP v sodelovanju z ARSO nudimo vse podlage.
Ali se vam ne zdi, da ekološki dolg Slovenije zahteva integracijo vseh akterjev v državi za nacionalno akcijo ozaveščanja in izobraževanja. Mislim na izvajanje številnih demonstracijskih projektov v izobraževalnih sistemih in na regionalnih območjih za spremenjene vzorce ravnanja zelenega državljana, posebej pa mladih?
Zmanjšanje velikega ekološkega ali okoljskega dolga Slovenije, h kateremu največ, 60 %, prispevajo ravno emisije ogljikovega dioksida, je prav gotovo dolžnost naše generacije. Ne smemo je prelagati na prihodnje rodove. V ta namen se izvajajo številni izobraževalni in ozaveščevalni projekti in druge aktivnosti na vseh ravneh. Na voljo so kakovostna gradiva. Imamo veliko znanja in izkušenj. Odlične učitelje in druge strokovnjake. Koncept vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj je mednarodno priznan in se še posodablja. Vendar so aktivnosti še premalo povezane in sistematične. Celosten pristop k »ozelenitvi« celotne vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja predlagamo v novem Nacionalnem programu varstva okolja, ki bo sprejet v prihodnjih mesecih. Naše ministrstvo je zastavilo nekaj sistematičnih aktivnosti, na primer s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE. Spodbujamo k povezovanju. Zavedamo pa se, da so na teh področjih najbolj pristojni drugi resorji. Nenazadnje je tudi Komisija v svoji viziji za pripravo dolgoročne podnebne strategije EU do leta 2050 – Čist planet za vse – ugotovila, da bo cilj ničelnih emisij TGP v letu 2050 mogoče doseči le, če bomo, poleg vseh znanih tehnoloških in netehnoloških ukrepov, tudi spremenili življenjski slog. Torej z »zelenimi« državljani, kot jih imenujete.
Okoljsko sprejemljive tehnologije in inovacije naj bi povečale konkurenčnost in družbeno odgovornost podjetniškega in raziskovalnega sektorja, manj bi bilo obremenjevanja okolja. Katere spodbude lahko pričakujeta gospodarstvo in raziskovalne organizacije?
Pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru EU gredo v smer, da bo 25 % EU proračuna namenjenega za ukrepe, ki podpirajo podnebno politiko EU. Potrjen je cilj porabe 35 % programa Obzorje Evropa za podnebno relevantne projekte. Podpora s povratnimi in nepovratnimi sredstvi bo na ravni EU možna še iz več drugih virov. Omenim naj Inovacijski sklad, za katerega je Evropska komisija že sprejela delegirano uredbo. Prvi razpis načrtuje konec leta 2020. Zato še posebej spodbujam vse zainteresirane deležnike in industrijo k pripravi kakovostnih in ambicioznih projektov. Obseg sredstev v skladu je ob trenutni ceni tone ogljikovega dioksida okrog 10 milijard EUR. V okviru prvega razpisa prihodnje leto naj bi se razdelila ena milijarda.
Kako bo v Sloveniji?
MOP načrtuje, da s sredstvi Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2019 – 2020 podpre pripravo ambicioznih projektov za Inovacijski sklad EU. V letošnjem programu smo v ta namen že predvideli 3 milijone EUR, kasneje pa prispeva del sredstev za sofinanciranje projektov, ki bodo sprejeti. Podoben ukrep se že izvaja za projekte v okoljskem programu LIFE. Seveda bo nujno vzpostaviti sinergije med različnimi programi, tako EU kot nacionalnimi, saj v Sloveniji z večino v te namene upravljajo druga ministrstva.
Naj še izpostavim, da smo v program podnebnega sklada za leto 2019 prvič vključili tudi ukrepe za gospodarstvo, kot je 10 milijonov EUR subvencij za začetne investicije in druge ukrepe prehoda v krožno, nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo. Trenutno potekajo zadnja usklajevanja z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) glede izbora vlog podjetij. Bi pa želeli spodbuditi podjetja k vlaganju vlog na MGRT na podlagi Zakona o spodbujanju investicij, saj lahko tudi v prihodnjih letih nekaj sredstev namenimo konkretnim investicijam.
Kako potekajo priprave na sprejem Dolgoročne strategije za nizke emisije, ki jo mora Slovenija pripraviti do leta 2020?
MOP je na vlado posredoval informacijo o pripravi okvirja dolgoročne podnebne politike do leta 2050. Ta dokument vsebuje vse potrebne korake in odločitve na poti priprave posebnega zakona o podnebni politiki. Njegov temeljni del je določitev podnebnih ciljev, priprava dolgoročne podnebne strategije, imenovanje posebne neodvisne skupine strokovnjakov za pomoč vladi pri pripravi 5-letnih ogljičnih proračunov, to je količine TGP, ki jih ima na Slovenija na voljo za aktualno petletno obdobje, ter 5 letnih podnebnih planov za zmanjševanje emisij in prilagajanje na podnebne spremembe. Predlagana je tudi določitev posebnega podnebnega dneva. Na primer tretji četrtek v oktobru vsako leto, ko se na celodnevnem zasedanju v državnem zboru pridruži celotna vlada za razpravo o podnebnih rezultatih v preteklem letu in o načrtih vlade za prihodnje leto. Vlada bo s to informacijo seznanila tudi državni zbor, saj je nadvse pomembno, da podnebni okvir dobi čim večjo podporo tudi pri njih in s tem nacionalni mandat.
Se pri tej zasnovi zgledujete po dobrih evropskih praksah?
Da. Okvir podnebne politike Slovenije temelji na dobri praksi v drugih državah članicah EU, predvsem Nizozemske, Švedske in Velike Britanije. Te države so že sprejele podoben podnebni okvir in zakon. Tudi Nemčija in Francija takšen okvir in zakon pravkar pripravljata. Vlada naj bi najprej pripravila zakon o podnebni politiki, sprejeli bi ga v državnem zboru do konca tega leta. Vzporedno bo medresorska projektna skupina začela pripravljati dolgoročno podnebno strategijo, ki naj bi bila sprejeta v DZ predvidoma sočasno z dolgoročno podnebno strategijo EU v prvi polovici prihodnjega leta.
Gorenjska je kot prva slovenska regija že predstavila svoj trajnostni energetsko-podnebni načrt. Bodo k temu spodbujene vse regije v državi?
Regije so že spodbujene k pripravi teh načrtov preko pobude Evropske komisije z naslovom Konvencija županov za energijo in podnebje. Na MOP in ARSO jim nudimo vse podlage za pripravo takih načrtov. Pogovarjamo se tudi o ustanovitvi podporne točke za občine, da bi se v večjem številu odločale za celostno podnebno-energetsko načrtovanje.