Kranj želi postati evropski poligon za preizkušanje sodobnih tehnologij mobilnosti – EOL 138

Kaj konkretno želite doseči s trajnostno urbano strategijo, da bo Kranj leta 2030 mesto priložnosti? Katerim priložnostim dajete prednost in s katerimi ukrepi ne bodo več le priložnosti?

Dokument je ob svojem nastanku identificiral področja in poti razvoja v moderno regijsko središče. Izvajanje ukrepov sproti prilagajamo ekonomskim zmožnostim in dosežkom stroke na vsakem od področij. Obsežna in vedno aktualna tema je mobilnost. Cilji so znani. Vzpostavitev sodobnega centra mobilnosti, združena avtobusna in železniška postaja, razširitev glavnih vpadnic v mesto, gradnja štiripasovnice z avtocestnega priključka Kranj vzhod in nov avtocestni priključek Kranj sever, nove kolesarske poti tako v mestu kot do drugih krajevnih skupnosti, optimizacija javnega prevoznega omrežja. Med drugim želimo postati evropski poligon za preizkušanje tehnologije mobilnosti prihodnosti.

Kakovost bivanja?

Na eni strani je to stanovanjska politika, kjer želimo vzpostaviti stanovanjski sklad, pridobiti v lastništvo prazne hiše in stanovanja v širšem centru ter jih preurediti za najem ali odkup. Na drugi strani pa je podpora gradnji neprofitnih stanovanj v sodelovanju z investitorji. Hkrati je mestna občina pomembno stabilno okolje za razvoj gospodarskih dejavnosti. Doseči želimo nove zaposlitve na delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo, oblikovati podporne pakete za mlada podjetja in spodbude za ustanavljanje podjetij, razviti funkcije pametnega mesta in digitalizacijo ter vzpostaviti novo obrtno-poslovno cono. Načrtov je še več. Med drugim kandidatura za evropsko prestolnico kulture 2025, med investicijami modularna koncertno-kongresna dvorana za 500 ljudi na mestu stare tovarne Sava v centru. Ustvarili bomo sinergijo med športom, turizmom, lokalnim gospodarstvom in celotno občino.

Kakšen položaj imajo pri tem krajevne skupnosti?

Vsem 26 krajevnim skupnosti bomo povrnili odvzeto soupravljanje in avtonomijo. Obravnavali jih bomo kot enakovredne partnerje pri načrtovanju razvoja mestne občine. V osmih letih bomo za krajevne skupnosti namenili 10 milijonov evrov participatornega proračuna za projekte na podlagi njihovih dolgoročnih planov.

Kakšne spodbude dajete mladim za njihovo inovativnost pri trajnostni rasti mesta?

Podpiramo realizacijo podjetniških zamisli mladih. Vzpostavljen je program Kovačnice, sodelovne (coworking) skupnost, ki deluje že četrto leto. V treh letih so organizatorji pripravili več kot 170 različnih informativnih in izobraževalnih dogodkov ter delavnic, gostili več kot 2.300 obiskovalcev in za krajše ali daljše obdobje dali dom več kot 40 podjetnikom. Prav tako podpiramo kreativne dogodke in delavnice, ki jih pripravljajo srednje šole in OpenLab, pa tudi priložnosti, ko gre za udeležbo učencev in dijakov na mednarodnih inovativnih dogodkih.

Kranj se je z Energetskim načrtom za trajnostno energijo (SEAP) zavezal, da bo do leta 2020 za 21 % zmanjšal izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2006, dosegel 20 % večjo energetsko učinkovitost in 20 % energetske oskrbe zagotavljal iz obnovljivih virov energije. Leto 2020 je skoraj pred vrati. Kako vam uspeva doseganje zastavljenih ciljev? Kakšne ukrepe ste izvedli?

Izpostavim naj celovite in delne energetske sanacije v osnovnih šolah, vrtcih, Prešernovem gledališču, pokritem olimpijskem bazenu in drugih javnih zavodih. V sklopu energetskih sanacij smo prenavljali ovoje objektov, izolirali strehe in podstrehe, zamenjali stavbno pohištvo, svetila in sanirali kotlovnice, pri čemer je šlo za namestitev kotlov na lesno biomaso. Ob prenovah, ki se trenutno izvajajo, bomo v več objektih namestili toplotne črpalke, ki izkoriščajo energijo vode podtalnice. Na nekatere objekte smo namestili fotovoltaične elektrarne in sisteme soproizvodnje električne energije in toplote. Na področju trajnostne mobilnosti smo uvedli sistem izposoje koles, zamenjali več avtobusov mestnega potniškega prometa in obiskovalcem mesta omogočili vožnjo z električnim mini avtobusom. Na področju mobilnosti bomo širili število e-polnilnic. Cilje bomo dosegli. Zadajamo pa si že nove do leta 2030 in 2050.

Vzpostavili ste tudi tehnološki park Razvojni center IKT. Kranj želi postati referenčno mesto za uvajanje inovativnih rešitev v podporo pametnega upravljanja mest. Kakšen je vaš program pametnega upravljanja mesta?

Odprt imamo projekt Pametno mesto Kranj. Ptekajo procesi za vzpostavitev komunikacijskega vozlišča skupnosti. Gre za napreden informacijski sistem, ki bo predstavljal sodobno povezavo in komunikacijo med občani, obiskovalci, javnimi in zasebnimi organizacijami povezane skupnosti. Omogočil bo enostaven, učinkovit in varen dostop do različnih vsebin. V okolju, kjer digitalizacija prinaša veliko digitalnih vsebin, bo táko vozlišče ključni gradnik, ki bo zagotovil dostopnost in uporabnost za vse segmente uporabnikov. Rešitve bodo pripravljene za spodbujanje razvoja Kranja in Gorenjske kot najnaprednejše povezane skupnosti v državi.

Kaj to pomeni v praksi?

Trenutno potekajo operativne aktivnosti za uvedbo enotne aplikacije oziroma kartice, ki bo povezala vse oblike javnega in komercialnega prevoza, to je avtobus, vlak, taksi, parkirnih režimov in kolesarskih omrežij z enotno mobilno aplikacijo/kartico. V ta okvir sodi tudi tehnološka in komunikacijska podpora nepremičninski platformi. Namen projekta je vzpostaviti in ažurirati evidence, povezane z nepremičninami. To bo informacijska podpora za potrebe vodenja in vzdrževanja interne evidence nepremičnin, upravljanja in gospodarjenja z nepremičninami v lasti ali upravljanju občine, urejanja prometa in gospodarskih javnih služb ter drugega. Projekti Pametnega mesta tudi na področjih trajnostne mobilnosti, npr. digitalizacija sistema KRsKOLESOM, kolesarskih poti … in na področju energetske učinkovitosti stavb, javne razsvetljave, vodenja projektov, zapor cest idr. Prav pri uvajanju enotne aplikacije/kartice smo skupaj z Novim mestom in Novo Gorico zagotovo pionirji aplikativnih rešitev, prav tako smo prvi zagrizli v vzpostavitev informacijskega sistema za področje nepremičnin.

Kakšen položaj ima ekološko kmetijstvo?

V okviru javnega razpisa je pri ukrepih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo in z dopolnilnimi dejavnostmi višina pomoči pri ekoloških kmetijah višja, in sicer do 70 odstotkov upravičenih stroškov za ekološke kmetije z območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost glede na razpoložljiva sredstva. Do 60 odstotkov upravičenih stroškov za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost glede na razpoložljiva sredstva. Do 50 odstotkov upravičenih stroškov za ekološke kmetije z nižinskega območja glede na razpoložljiva sredstva in do 30 odstotkov upravičenih stroškov za ostala območja glede na razpoložljiva sredstva. Najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 100 EUR, najvišji pa 3.000 EUR, ki se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpoložljiva sredstva.

Koliko so javni zavodi, kot so npr. šole in vrtci, vključeni v dobavno verigo lokalno pridelane hrane?

Šole imajo v okviru javnega razpisa možnost, da lahko 20 odstotkov pridobijo od lokalnih proizvajalcev. To uporabljajo vse šole. Podobno je pri javnem zavodu Kranjski vrtci, ki prav tako izkoristi možnost nabave petine potrebne količine živil pri lokalnih dobaviteljih. Pred postopkom izvedbe javnega naročila opravijo raziskavo trga ter na podlagi prehranskih smernic in prehranske vizije zavoda pripravijo nabor potrebnih živil oziroma artiklov in količine za predvideno pogodbeno obdobje. Opažajo, da lokalni dobavitelji, kmetje in predelovalci, niso ustrezno povezani in ne poznajo dobro možnosti prodaje blaga javnim zavodom. Menijo, da bi k celovitejši porabi vseh lokalno pridelanih in predelanih živil v posameznem okolju oziroma regiji doprinesla tudi povezanost javnih zavodov, ki bi skupaj natančno raziskali lokalno okolje in njegovo ponudbo.

V občini se nahaja več degradiranih industrijskih območij, ki jih želite revitalizirati. Za kakšna degradirana območja gre in kako jih boste revitalizirali?

Eno skupino degradiranih območij predstavljajo degradirana industrijska območja, drugo je zgodovinsko območje starega mestnega jedra. Tretja skupina so urbana degradirana območja, npr. večstanovanjska soseska Planina. V vsakem od njih potekajo različne aktivnosti za prenovo oziroma revitalizacijo. Uspešnost je najbolj odvisna od interesa lastnikov zemljišč in stavb na teh območjih. Pogosto pri prenovi pride do težav zaradi razdrobljene lastniške strukture, slabe komunalne infrastrukture, morebitnega varovanja kulturne dediščine in nasprotujočih si interesov. Trenutno izvajamo EU projekt LUMAT, v okviru katerega je bil za funkcionalno urbano območje Mestne občine Kranj izdelan akcijski načrt za razvoj industrijskih degradiranih območij.

Nedavno ste z izvajalcem Riko podpisali skoraj 10 milijonov vreden projekt Gorki, gre za 2. fazo izgradnje kanalizacijskega omrežja v naseljih Britof, Orehovlje in Predoslje. Kaj projekt vključuje in kako bo s tem urejeno kanalizacijsko omrežje na območju mestne občine Kranj?

Projekt je prvi del druge faze projekta Gorki – odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja. Z njim bosta naselji Predoslje in Britof z več kot 2000 prebivalci dobili sodobno kanalizacijo, meteorne vode, razsvetljavo in vodovod. Investicija v komunalno infrastrukturo na območju Britof-Predoslje obsega 12,7 kilometrov fekalne kanalizacije, vključno s petimi črpališči, obnovo vodovodnega omrežja v dolžini 10,7 kilometra, 8,6 kilometra meteorne kanalizacije in javno razsvetljavo. Za 9,8 milijonov evrov vredno investicijo bosta Kohezijski sklad EU in RS prispevala 4,6 milijona evrov, 5,4 milijona evrov pa bo zagotovila občina, ki se z bankami dogovarja za ugoden dolgoročni kredit. Za krajane to pomeni čisto okolje in nič več problemov s praznjenjem greznic in z meteornimi vodami. Celotna naložba v Predosljah, Britofu in Mlaki je ocenjena na 16,5 milijona evrov, od tega bo 5,6 milijona evrov prispeval Kohezijski sklad EU.

V preteklem letu ste skupaj z uspešnim kranjskim podjetjem Goodyear Dunlop Sava Tires in Zavodom za turizem in kulturo Kranj izvedli turistični projekt »20 poti«, s katerim je podjetje obeležilo dvajset let delovanja v Sloveniji. Kako lahko gospodarstvo in občina uspešno sodelujeta pri razvoju turističnih in trajnostnih produktov mesta in njegove okolice?

Priložnosti vidimo v boljšem izkoriščanju številnih vzpetin, gozdnih in vodnih površin, kot so npr. Šmarjetna gora, Jošt, Jamnik, Udin boršt, Trbojsko jezero, Bobovška jezera ter kanjona Save in Kokre. Ustvarili bomo prostore, namenjene preživljanju prostega časa za vse generacije. V kanjonu Save in Kokre bomo uredili mesto za uživanje ob vodi, rekreacijo ter različne prostočasne dejavnosti v naravi. V kanjonu Save bomo uredili plažo, sprehajalne poti skozi drevored, pomol za čolne in rekreativno plovnost vse do Mavčič. Kanjon Kokre je biser, ki se nahaja skoraj povsem sredi mesta in danes zaradi pomanjkljivega vzdrževanja in posedanja konglomerata potrebuje resno sanacijo. Posebej privlačna za občane in druge obiskovalce bo Kranjska mestna plaža v kanjonu Kokre, blizu mesta, kjer je pred 100 leti že obstajalo mestno kopališče. V bližini Kranja so tudi druge manj poznane zanimivosti. Med njimi so zgodbe o mamutu na območju Čukove jame, človeški ribici, ki bi jo lahko v sodelovanju z Jamskim laboratorijem Tular smiselno uvrstili v Kranjske rove, skritem rovu v Šmajdovem gradu ter številnih zgodovinskih kranjskih osebnostih. Kot turistično in kongresno destinacijo bomo izkoristili tudi kompleks Brdo, kar bo še posebej aktualno ob predsedovanju Slovenije Svetu EU leta 2021. To bo odlična priložnost tudi za dograditev prepotrebne državne prometne infrastrukture.