S celostnim energetskim upravljanjem do boljšega načrtovanja naložb – EOL 136/137

Katarina Pogačnik

Prakse energetskega upravljanja v lokalnih skupnostih se močno razlikujejo. Kje je največ razlik in za katere ukrepe energetskega upravljanja se v občinah najpogosteje odločijo?

Zavedanje, da se področja, ki so bila obravnavana ločeno, morajo obravnavati celostno, je vse bolj prisotno. V nekaterih občinah je mogoče zaznati celostne pristope, bi pa takšnih občin lahko bilo odločno več. Razlogov za takšno stanje je seveda več. A eno izmed dejstev zagotovo je, da je večina občin odvisnih od razpisanih državnih nepovratnih sredstev za te namene. Glede na naše izkušnje občine k bolj inovativnim ukrepom povečini pristopajo predvsem v primeru uspešno pridobljenih evropskih nepovratnih sredstev skupaj s konzorcijskimi partnerji. Seveda obstajajo tudi izjeme.

Energetsko upravljanje v posamezni lokalni skupnosti v RS po naši oceni v veliki meri variira od izpolnjevanja zakonskih zahtev vse do prostovoljnega pristopa k pobudam, kot je npr. Konvencija županov. Izkušnje kažejo, da se energetsko upravljanje lahko razume kot tehnična funkcija skozi obratovanje in vzdrževanje energetskih javnih sistemov in objektov, lahko kot okoljski vidik, stroškovno mesto itd. Ponekod se energetsko upravljanje lahko zaključi že z vzpostavljenim energetskim knjigovodstvom. S spremembami zakonodaje je energetika postala sestavni del prostorskega načrtovanja, prav tako pa se morajo pri načrtovanju upoštevati cilji na področju kakovosti zraka, kar je zelo pomembno in kaže na to, da tudi država spodbuja celostni pristop.

Kaj bi morale občine postaviti v ospredje pri pripravi Lokalnega energetskega načrta in pri energetskem upravljanju?

Menim, da je to ravno celostni pristop oziroma celostno energetsko upravljanje, ki omogoča občinam, da nastopajo tudi v vlogi investitorja, proizvajalca energije, morda dobavitelja, inovatorja ter seveda zelo pomembno motivatorja. Kot ključne pri tem prepoznavamo jasno identifikacijo in krepitev potencialov občin, vidljivost ukrepov z namenom izboljšanja možnosti za investiranje, povezovanje in mobilizacijo sinergij med mesti, skupnostmi, podjetji, raziskavami in naložbami, ki predstavljajo sestavni del prehoda v pametne, trajnostne, vključujoče in rastoče lokalne skupnosti/regije. Pomemben vidik je tudi sodelovanje in vključevanje zainteresiranih strani. Da bi to dosegli, je priporočljiva nadgradnja obstoječih pristopov na področju energetskega upravljanja. Pri tem bi želela izpostaviti, da je ključno, da so novi pristopi v vseh svojih fazah trajnostni, da omogočajo alternative, razvoj in implementacijo inovacij, upoštevajo tveganja in ranljivosti okolja, interdisciplinarnost, stroškovno učinkovitost in zagotavljajo transparentnost. Interdisciplinarni pristop, to je povezovanje vsebin na področju energetike z vsebinami na področju podnebnih sprememb, okolja, prometa, prostora, kakovosti zraka, kot tudi na področju turizma, gozdarstva, kmetijstva, biodiverzitete in še bi lahko naštevali, je namreč postal sestavni del energetskega upravljanja.

Energetsko upravljanje vsebuje veliko količino podatkov, ki pa so pogosto razpršeni med različne vire, so neažurni, težko obvladljivi idr. Kako to vpliva na energetsko upravljanje ter na kakšen način pridobivati in shranjevati podatke, da bodo pripomogli k učinkovitemu energetskemu upravljanju?

Energetsko upravljanje med drugim, kot ste omenili, zahteva povezovanje podatkovnih baz. Nekateri podatki, na podlagi katerih se odločamo o nadaljnjem ukrepanju, ne potrebujejo stalne ažurnosti, nekateri pa zagotovo. Zaradi kompleksnosti področja je lahko to precej zamudno in neučinkovito. Še posebej takrat, ko bi informacijo potrebovali, pa ta ni neposredno dostopna oziroma z njo ne razpolagamo. Za pridobitev kvalitetnega rezultata je zato potrebna izdelava novih analiz, pridobitev novih podatkov in izračunov, kar postopke pri izdelavi kvalitetnih in strokovno utemeljenih ukrepov zavleče. V energetskem upravljanju »ad hoc« odločitve namreč niso zaželene oziroma bolje rečeno, so lahko škodljive. Pri tem pa ne gre le za manjkajoče podatke, ampak tudi za podatke, ki so sicer na voljo, pa niso več verodostojni. Zato so podatki, ki jih vključujejo obstoječi dokumenti, velikokrat zastareli. S sprejetjem Pravilnika o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta se je pristop k energetskemu upravljanju dodatno poglobil. Med drugim opredeljuje, da je potrebno za vsa obravnavana območja priprave prostorskih načrtov občin opredeliti in kartografsko prikazati usmeritve na nivoju stavbe oziroma parcele, pri čemer morajo biti opredeljeni energetski potenciali za uporabo OVE in tehnologije za izkoriščanje OVE, kar je sila zahtevno, v kolikor za to ni izdelanih ustreznih podlag.

Razvili ste Smart City – energetsko podnebno platformo, ki občinam in drugim omogoča pripravo, načrtovanje in izvajanje prehoda v nizkoogljičnost. Gre za digitalizacijo Lokalnega energetskega načrta. Kako energetsko podnebna platforma deluje?

Energetsko podnebna platforma v svoji najbolj osnovni obliki res predstavlja digitalizacijo Lokalnega energetskega načrta, vendar zaradi omogočenih funkcionalnosti občutno presega okvire, ki so zastavljeni znotraj lokalnih energetskih konceptov. Kot energetski upravljavci občin in izdelovalci lokalnih energetskih konceptov smo energetsko podnebno platformo sprva razvili za svoje potrebe, kaj kmalu pa je postala nepogrešljiva tudi s strani občin. Njeno delovanje je namreč sila preprosto. Temelji na prostorskem prikazu, zato je tudi celovitost energetskega upravljanja s strani občin bolje razumljena. Z integracijo in povezovanjem vrste podatkovnih baz uporabnikov seveda ne obremenjujemo, gre namreč za velik delež samodejnega posodabljanja podatkovnih baz. S tem zagotavljamo ažurnost in večjo uporabnost. Podatki se prikazujejo znotraj aplikacije, lahko pa se generira celotno poročilo oziroma lokalni energetski koncept občine, ki v nadaljevanju predstavlja odlično osnovo za nadgradnjo njegovih vsebin. Posebno pozornost smo namenili tudi načrtovanju ukrepov, kazalnikom in poročanju.

Katere podatke vključuje energetsko podnebna platforma in kako prispeva k učinkovitemu energetskemu upravljanju v občinah?

Nekatere izmed funkcionalnih lastnosti so npr. prikaz potenciala za izrabo lokalnih OVE, podatki o rabi energije na naselje ali na objekt natančno, omejitve v prostoru zaradi zahtev na področju kakovosti zraka, podnebni kontekst itd. Energetsko podnebna platforma, kljub poenostavitvam, omogoča dostop do podatkovnih baz ter s tem poglobljene analize in pregledovanje. Dolgoročno gledano je namreč eden izmed namenov energetsko podnebne platforme spodbuditi tiste naložbe v lokalnih skupnostih, ki bodo pospešile razogljičenje ter prispevale k samozadostnosti urbanih okolij, zato morajo biti podatki na voljo in v takšni obliki, da lahko do njih poleg občin dostopajo tudi gospodarski subjekti in izobraževalno raziskovalne razvojne inštitucije ter tako planirajo svoje aktivnosti, ki bi jih lahko izvajali v lokalnih skupnostih. Odločitev o tem kateri podatki so na voljo je stvar posamezne lokalne skupnosti.

Načrtujete tudi nadaljnji razvoj energetsko podnebne platforme?

Tako je, v okviru dolgoletne dejavnosti energetskega upravljanja občin smo prepoznali potrebo v lokalnih skupnostih in mestih po uvedbi rešitev, ki bi omogočile ovrednotenje onesnaženih območij, načrtovanje bolj prilagojenih ukrepov za reševanje problematike ter pristope, ki bi omogočili preverjanje doseganja načrtovanih ciljev trajnostnega razvoja lokalne skupnosti in mest. Zastavljeni izziv projekta je tako razviti inovativno rešitev v okviru obstoječe energetsko podnebne platforme, s poudarkom na povezovanju področja kakovosti zraka in energetike.