| | | |
| Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, kaj bo storilo za zaščito kmetijskih zemljišč, saj se obseg zavarovane rodovitne zemlje, ki jo Slovenija potrebuje za pridelavo hrane in več samooskrbe, zmanjšuje. Infrastrukturno ministrstvo pa je poslalo v javno razpravo spremembe Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE. Tako je odprlo vrata za vzpostavitev sosedskih sončnih elektrarn. | |
Postopek določanja TVKZ se bo najbrž začel letos
V Sloveniji se obseg zavarovanih kmetijskih zemljišč zmanjšuje od leta 2008, manjši je za 40 %. Kaj bo storilo Ministrstvo za trajno zavarovanje kmetijskih zemljišč, saj je od tega neposredno odvisno doseganje ciljev pri samooskrbi s hrano?
Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da bodo trajno varovana kmetijska zemljišča (TVKZ) določena v prostorskih aktih občine. Podlaga za določitev TVKZ v prostorskem aktu občine bo strokovna podlaga s področja kmetijstva, v okviru katere bosta pripravljena predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in predlog območij ostalih kmetijskih zemljišč. S postopkom določanja TVKZ bomo začeli, ko bodo izbrane organizacije za izdelavo strokovnih podlag. Ministrstvo pričakuje, da bo določanje TVKZ po občinah potekalo več let, saj je postopek odvisen o dinamike spreminjanja občinskih prostorskih načrtov občin. S postopkom določanja TVKZ bomo predvidoma pričeli letos.
Odslej tudi »OVE skupnosti«
Ministrstvo za infrastrukturo je s prenovljeno Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz OVE odprlo nove možnosti za uporabo sončne energije. Razprava o spremembah je končana, kako bo Uredba uveljavljena in kakšne nove možnosti za samooskrbo daje? Ali to pomeni, da bo Slovenija do leta 2020 dosegla 25-odstotni delež OVE v rabi bruto končne energije?
Uredba je nadgrajena na način, da bo samooskrba omogočena ne zgolj lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (individualna samooskrba), ampak tudi različnim tipom skupnosti, kot so npr. stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (ki so v uredbi poimenovane »OVE skupnosti«). Na tak način bodo koristi samooskrbe lahko deležni tudi tisti, ki je sedaj ne morejo biti, to so npr. tisti, ki živijo v stanovanjih ali v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene).
Z nadgradnjo zakonodaje bo tako omogočeno, da bo naprava lahko postavljena npr. na strehi gasilskega doma, za v njej proizvedeno električno energijo pa se bo štelo, da so jo proizvedli odjemalci, vključeni v dotično OVE skupnost, ki pa se bodo predhodno dogovorili o tem, kolikšen delež te električne energije pripada posameznemu od njih. Omogočanje razširjene samooskrbe bo imelo pozitivne učinke na gospodarstvo, saj bo pospešilo razvoj panoge, in tudi na omrežje – z večanjem samooskrbe se namreč količina električne energije prevzeta iz omrežja zmanjša, kar omrežje razbremenjuje.
S predlaganimi spremembami bo ukrep še učinkovitejši in dostopnejši, povečal se bo delež OVE v rabi bruto končne energije. Razširitev možnosti samooskrbe in pozitivno zakonodajno okolje za investitorje v naprave za samooskrbo omogoča, da Slovenija s tem ukrepom sledi razvoju in trendom spreminjanja elektroenergetskega sistema (prenova Direktive o spodbujanju OVE) in se hitreje približuje cilju glede deleža OVE do konca leta 2020. Slovenija mora namreč do leta 2020 doseči 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije.
