Nova priložnost, da Slovenija izkoristi geostrateško lego, a brez tirov ne bo šlo – EOL 134-135

Zanimiva je vaša izjava, da Slovenija postaja distribucijski center za centralno in vzhodno Evropo in da z naložbo to uresničujete. Ali menite, da je vaš center res začetek, saj Slovenija premalo vlaga v razvoj geostrateške lege v tem delu Evrope. Kaj bi morala Slovenija spremeniti v prometni politiki, da bi resnično lahko postala pravi distribucijski center za širšo regijo?

Res je. Slovenija ima izjemno geostrateško lego, eno boljših. To ni samo naše mnenje, ampak tudi naših partnerjev iz celotne Evrope. Interes je, da tovor iz severnih luk, ki so precej bolj obremenjene kot luka v Kopru, preusmerimo v Koper, ker ladja pripelje tako rekoč v srce Evrope in je dobra strateška pozicija za radius več kot 500 km naokoli. Nekaj znanih svetovnih brendov smo uspeli prepričati, da z delom tovora že hodijo skozi luko Koper. Vendar se bojim, da infrastruktura v luki Koper, tudi vsa ostala, vključno z letališčem, žal tega ne bo mogla več dolgo podpirati. Razlogi so različni.

Na kaj mislite?

Način, kako Luka Koper opravlja svoj posel, je popolnoma drugačen od tistega, kar smo navajeni drugje po svetu. Po svetu se s tem poslom ukvarjajo terminalisti in s tem ustvarijo konkurenčno okolje, kjer uporabnik dobi največ za svoj denar. Pri nas v Sloveniji pa temu ni tako, saj Luka Koper tako rekoč nima konkurence. Tako kot Kuhene+Nagel obstajajo v bližnji regiji močna logistična podjetja, ki bi tudi bila zainteresirana za razvoj in rast. A se bojim, če bi tovor kompletno prestavili na luko Koper, da bi prišlo do kolapsa. Enaka slika je tudi z letališčem Ljubljana, ki ni niti približno cargo letališče. Občasno smo pripeljali na letališče kakšen boeing 747. Vse je šlo v redu, če pa bi bil to reden, resen posel, bi najbrž prišlo do kolapsa. Trenutne kapacitete, ki jih nudi letališče Jožeta Pučnika, so že za ta posel, ki ga imajo danes, precej premajhne. Zato iščemo druge rešitve. Potenciala je ogromno.

Kaj je potem pretehtalo, da ste se kljub vsemu odločili za to lokacijo? To je naložba težko predstavljenih dimenzij. To je naložba močnih dimenzij.

Res je. Vidim prihodnost in verjamem v razvoj. Nekdo mora biti agens vsega, recimo, da smo to mi. In upam, da se bodo ostali, ki morajo biti vključeni, vključili v to zgodbo. Morda bo to spodbuda, da bodo sledili, soustvarjali razvoj.

Če govoriva o prometni infrastrukturi, o dveh ključnih prometnih vozlih, eno je letališče, drugo pa luka Koper, pa o cestnem omrežju in železniških povezavah, katere nujne poteze bi pričakovali od slovenske prometne in investicijske politike?

Glede na to, da smo mednarodno podjetje, prisotni po vsem svetu, še nikjer nisem videl letališča, glavnega dela države in luke, da niso bili povezani z železnico. Tega ni. Smo eni redkih.

Kako pa komentirate, da najbrž, po zadnji izjavi ministrice za infrastrukturo, ideja o železniški povezavi Brnik – glavno mesto ni več aktualna.

Se bom vzdržal komentarja. Kakor sem povedal, videl sem veliko sveta. V resno razvitem industrijskem svetu je to pogoj. Za karkoli naprej.

Izgradnja II. tira pa je sedaj vendar zelo blizu. Kaj to pomeni za vašo naložbo in kaj bi še morala storiti Luka Koper?

Luka Koper je delniška družba, ki mora svojim lastnikom na koncu pokazati dobre bilance. V njihovo politiko se ne bom spuščal. Ampak z odprtjem železniške povezave se odpira prav ta možnost, da bodo morda drugi konkurenti zainteresirani za investicije v Sloveniji. Ki bi se pojavili kot konkurenti Luki Koper, pa ne v Kopru, mogoče kje v notranjosti Slovenije ali pa na lokaciji, ki je zanimiva za avstrijski tovor, za hrvaški tovor, za slovenski tovor, kot notranji kontejnerski terminali. To se bo z železnico odprlo. Območje okoli Kopra se bo sprostilo in takšna infrastruktura znotraj Slovenije je za druge ponudnike bolj zanimiva.

Vaše podjetje v Sloveniji je hčerinsko podjetje multinacionalke, naložba bo pospešila poslovanje, rast. Kaj torej Slovenija potrebuje prednostno, če želi hitrejše premike v prometu, logistiki?

Če bomo v srednjeročnem obdobju uspeli kot država vzpostaviti železniško povezavo Koper – Brnik – glavno mesto plus nekje v notranjosti, kjer je največ posla, npr. ljubljanski bazen, štajerski bazen, bo to pravi premik. Tudi ceste se bodo razbremenile proti Kopru. Veliko tovornjakov s tujimi registracijami se vozi v Koper in nazaj. To bi se zelo spremenilo. Tudi naše podjetje Kuhne+Nagel ima ideje in načrte za nadaljnje investicije in razvoj v Slovenijo.

Vaše poslovno območje je celotna jadranska regija. Kako bo naložba vplivala na rast podjetja tukaj in za bistveno močnejšo pozicijo Kuhene+Nagel v jadranski regiji?

Ta investicija je predvsem tudi izziv ostalim resnim podjetjem, kot je naš novi farmacevtski partner. Naš novi partner je sprejel odlično odločitev, ampak kaj se je zgodilo? Tudi druge multinacionalke z drugega poslovnega področja resno razmišljajo o podobnih spremembah. Torej o dodatnih investicijah, dodatni gradnji podobnih logističnih centrov. In se spet vrnemo na točko številka 1 – infrastruktura na cesti. Pa bo kaos.

Kaj pa to pomeni za vašo ekspanzijo?

Mi pričakujemo isti tempo naprej. Ne bomo se ustavili.

Večino posla opravljate v Sloveniji?

V Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenija je po dobičku največja, po številu zaposlenih pa je večja Hrvaška. Na Hrvaškem opravljamo velik posel za farmacijo in trgovska podjetja z robo široke potrošnje. Hrvaška je stroškovno boljša kot Slovenija. In to je potencialen problem Slovenije v bodoče. Ne samo Hrvaška. Zna se zgoditi, da bo tudi Srbija začela konkurirati in v bližnji prihodnosti Bosna.

Ali bo vaša naložba dejansko namenjena predvsem potrebam vašega novega partnerja ali boste na razpolago tudi drugim farmacevtskim podjetjem?

Objekt, v katerem smo danes, je namenjen izključno našemu partnerju zaradi njihove planirane rasti. Pogovarjamo pa se že s podobnimi farmacevtskimi podjetji, da bi gradili v soseščini. Zemlja je še na razpolago in se zna zgoditi, da se bomo odločili za investicijo za ostale farmacevtske družbe.

Pričeli smo že z gradnjo dodatnega modernega distribucijskega centra zraven obstoječega farmacevtskega objekta. Namenjen bo za naše zbirniške pošiljke – kamionske, ladijske, letalske, da so konsolidirane na enem mestu. Druga faza je predvidena za drugo polovico naslednjega leta. Tukaj pričakujemo dodatno rast v pogodbeni logistiki.

Vizija je blizu in hkrati oddaljena.

Ja, ampak realna.

Center je eden izmed treh največjih kompleksov v Evropi. Kaj se bo dogajalo, ko bo kompleks začel obratovati na polno, in kakšna je vaša izkušnja pri izpeljavi celotne naložbe? Zahtevala je modro menedžeriranje in koordinacijo.

Projekt je bil velik in atraktiven za kup slovenskih strokovnjakov, specialistov, ki so se želeli dokazati. To je referenca za vse, vključene v projekt, prav tako je življenjsko delo vsakega menedžerja. Ne predstavljam si, kako bi bilo brez vseh ljudi. Ti so ključni. Ko bo delal celotni kompleks, bo več kot 100 kamionov dnevno potovalo iz celega sveta v cel svet.

Koliko bo vključena letalska povezava?

Letalske povezave je od tega cca. 10%, vendar preko brniškega letališča zelo malo. Ideje so, pogovarjamo se s Fraportom. Smo zainteresirani za sodelovanje. Ideje o sodelovanju so že na mizi. Če bi se Fraport odločil, bi projekt Kuehne + Nagel tudi izpeljal. Veliko problemov bi rešili.

Od kod boste dobili blago v center? Predvsem ladijski prevozi?

Večinoma bodo kamionski, nato ladijski, letalski pa, kot je bilo povedano.

V celotni naložbi ste upoštevali sodobne trende v logistiki in opremi. Zlasti mislim na manipulacijo, digitalizacijo poslovanja, kako je sodobno tehnološko urejeno skladišče v tem centru?

Kuhene+Nagel ima svoj razvojni center, kjer kreiramo tovrstne rešitve. Softwer, ki omogoča suport takšnemu skladišču, je razvit z dolgoletnimi izkušnjami. Odkar so se začeli pojavljati računalniki, ima Kuhene+Nagel svoj tim, ki kreira po potrebah lokacije softwarske rešitve.

Kaj bi izpostavili kot poseben tehnološki izziv?

Slovenija ima omejen trg delovne sile. Mogoče ne bodo več zaposleni samo Slovenci, mogoče bodo prišli od drugod. Ni nujno, da imamo zaposlenega le slovensko govorečega človeka. Sistem, procesi vodijo delavce, glasovno mu sporočajo navodila v njegovem jeziku, kam bo šel, kaj bo delal. Vsi novozaposleni pri nas dobijo ustrezne treninge pred pričetkom dela. V logističnih centrih široke uporabe čista robotizacija nima smisla.

Zagotovo boste povečali število zaposlenih. Najbrž nimate problemov z delovno silo, skladiščniki, vozniki …

Trenutno ne. Na dan prihaja okoli 150 prošenj. Ljudje iščejo nove delodajalce. Je nekaj novega, modernega. Delovne razmere so vrhunske, temperatura za delo je idealna, čistoča je. Imamo višek glede na potrebo. Prej ko slej pa bomo verjetno naleteli na težavo.

Menedžerji pogosto govorijo o tem, da so prvi steber poslovne rasti odnosi znotraj firme.

Točno to. Garantirano. Če ne, boste morali ljudi motivirati na drug način. Ko pa začnete finančno motivirati, pa nikoli ni dovolj.

Katera slovenska podjetja so sodelovala pri gradnji, saj bo to njihova referenca.

Direktno smo sklenili dogovor z avstrijskim podjetjem Invest 4 SEE, kot njihov izvajalec pa je dobil posel CGP Novo mesto. Trimo za panele, fasade, Italijani so dobili posel za klime, Poljska je dobavila skladiščne regale. Tudi pri sestavi projektnega tima smo iskali delovno silo drugje. V Sloveniji nismo dobili vseh strokovnjakov. V sosednjih pisarnah je prijetna multinacionalna ekipa. To pa je signal, da je Slovenija še precej nerazvita. Veliko je bilo ljudi, ki so želeli sodelovati, vendar brez izkušenj.

Naložbo ste zelo hitro izpeljali, bilo je dobro leto?

Šlo je za zelo dobro predpripravo. Nato so se kocke samo zlagale.

Naložba je bila ocenjena na okoli 50 milijonov. Bo več, manj?

Bo več, vendar je to poslovna skrivnost. Investitor ni Novartis. Mi za njega opravljamo storitev, ki jo plačujejo.

Skladiščni center je specializirana naložba za ciljnega naročnika. Pomeni, da se bo Kuhene+Nagel bolj usmeril v farmacevtsko industrijo, ki je izjemno propulzivna in vidite priložnost za rast.

Da. To je tudi zgodba, ki je bila podana nadzornemu svetu na globalnem nivoju. Pomeni, da želi Kuhene + Nagel biti eden od top ponudnikov v farmacevtski industriji. Globalno. To je naša vizija in naša prihodnost.

To pomeni, da bo vaše podjetje v Sloveniji temu sledilo.

Da. Glede na to, da smo v Kuhne+Nagel zgradili največji distribucijski farmacevtski center, to potrjuje.

Pomemben delež v vašem portfeliju ima pomorski promet. Kolikšen delež v realizaciji pomeni pomorski promet in kakšne so vaše zahteve, da zagotovite zelene prevoze?

Naše zahteve so maksimalne. Izpust CO2 je eden od dejavnikov, ki ga merimo mesečno. Izbrani partnerji morajo dokazati, kaj imajo, da sploh lahko opravljajo posel. Pri najemu imamo določene standarde. Tudi pri cenovni politiki. Če je potrebno takšnega dobavitelja plačati več, ga plačamo, ker vemo, da bo storitev temu primerno opravljena. Mi damo poslovnim partnerjem največ. To je naša vizija. Vsako resno podjetja na svetu mora skrbeti za okolje, mora biti okoljsko osveščeno in iskati sebi primerne partnerje.

Kako se na vaše zahteve odzivajo slovensko pogodbeni partnerji, prevozniki. Opažamo, da so nekateri zelo osveščeni, imamo prve tovornjake na plin, drugi se še ne zavedajo učinkov emisij toplogrednih plinov. Kakšna je odzivnost za zeleno logistiko pri slovenskih prevoznikih?

Leta 2008, ko smo začeli, sem že imel zelene ideje, za katere so se drugi čudili in so napovedali, da bomo propadli. Ampak kaj se je zgodilo. Segmentira se posel, segmentirajo se dobavitelji, segmentirajo se kupci. Veliko jih gre stran, pridejo pa novi, ki želijo tudi sami rasti in graditi. Enkrat na leto objavimo razpis za dobavitelje, ki jim postavimo pogoje. Na koncu se je vse obrestovalo.

Nekaj let je tudi prevozništvo doživljalo težke čase. Ali gospodarska rast zelo ugodno vpliva na panogo, kaj pričakujete do konca leta?

Seveda vpliva. Zdaj rastejo tisti, ki so dobri. Imajo razlog, da so dobri. So nekaj dobrega proizvedli, izdelali, prodali in želijo imeti dobrega kupca. Dobro podjetje išče dobrega partnerja. In to avtomatsko vpliva. Ob koncu leta bomo zadovoljni. Sicer je za nami velika investicija. Letni načrt ni upošteval investicije, tako da čisti dobiček ne bo takšen, kot smo ga planirali. Vsi ostali kazalniki pa so dobri. V novo leto gledamo z optimizmom.

Ko sem bral podatke o vaši organizacijski kulturi in klimi imate pri opredelitvi organizacijske kulture določene pare: tradicija-inovativnost, strokovnost-voditeljstvo, duh podjetništva-globalne povezave, dodana vrednost-profitabilnost. Kje je v organizacijski kulturi posebej opredeljen trajnostni razvoj in zelena logistika. To mi je manjkalo.

To je naš kompas. To so naše bistvene točke, kar se tiče naše tradicionalnosti. Kar pa se tiče zelene logistike, je od samega začetka sestavni del strukture. Hočemo biti inovativno podjetje. Čeprav smo logisti, hočemo, da je imidž podjetja Kuhne+Nagel podoben Googlu in hočemo biti drugačni. Ta del se sedaj forsira. Kar se tiče zelene barve, je že v naši nemški tradicionalnosti. Usmerjamo se v tradicijo, tehnologijo, k ljudem. V tradiciji je ozaveščanje, v tehnologiji želimo v digitalizacijo, robotizacijo in tretji element so ljudje. To je naš Kuhne+Nagel program.

Želite še kaj dodati?

V zadnjih letih se res opazi večja gospodarska osveščenost. Vidi se, da velikim podjetjem uspeva zgodba v smislu, »ne samo, da naredimo in prodamo, ampak kako naredimo in s kom naredimo«. Upam, da bo čimveč takšnih podjetij. Nisem tako bogat, da bi kupoval najcenejše, to je angleški rek. Najcenejše vedno prinese od zadaj slabe stvari.