| Na OŠ Brezovica pri Ljubljani | | Goranka Žnidar Dečman | |
| Vzgoja za trajnostni razvoj je več kot le okoljska vzgoja, saj obravnava tudi druge med seboj povezane svetovne probleme, kot so mir, revščina, demokracija, enakost med spoloma, etika, odgovornost v lokalnem okolju in druge. Pri vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj je šola prostor, ki učencem pomeni podporno okolje, ponuja jim informacije in znanja o zdravem in kakovostnem načinu življenja. Hkrati pa je to tudi priložnost za posredno izobraževanje njihovih staršev. Kakšna je naša izkušnja na Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani? Predani smo ciljem trajnostnega razvoja. Zadnjih petnajst let smo ves čas korakali novim izzivom naproti – od izdaje gradiv za trajnostni razvoj, namenjene učencem in učiteljem, do energetsko učinkovite in ekologične šole. | |
A začeli smo z zbiralno akcijo starega papirja. Kajti že od nekdaj šola in lokalna skupnost živita z zbiralnima akcijama starega papirja v spomladanskem in jesenskem času, ko s skupnimi močmi zberemo več kot 60 ton starega papirja. Akcija je pripomogla, da ljudje starega papirja v kraju že dolgo ne kurijo več, temveč ga hranijo in tako v sodelovanju s šolo prispevajo svoj delež k varovanju okolja.
Nov izziv za šolo je bilo povabilo Slovenskega E-foruma za sodelovanje v projekt FEEDU: ‘Otroci spreminjajo energetsko kulturo’. Takrat se je začelo zares …
Ob strokovni podpori te nevladne organizacije smo začeli spreminjati odnos do energije v šoli. Učiteljem, učencem in vsem delavcem šole so ponudili učne vsebine, gradiva in zgled, kako lahko sami pripomorejo k učinkoviti rabi energije. Ob vodenju in podpori številnih energetskih strokovnjakov smo z različnimi dejavnostmi spreminjali navade pri učencih, v šoli in doma. Starejši učenci so s termo kamero ugotavljali, kje toplota najbolj uhaja iz zgradbe in vodstvo pozvali k zamenjavi oken, izolacije za radiatorji in namestitvi termostatov. Tedanja ravnateljica jim je prisluhnila. Pobuda je postala praksa. Pri pouku so se učenci poučili o kurilnih vrednostih goriv, spoznavali obnovljive in neobnovljive vire energije in s pomočjo modelov hišk ugotavljali, kako različni materiali ohranjajo toploto.
Najprej Dr. Klima, potem nekaj več
Mlajši učenci so se seznanili z efektom tople grede, ki ga povzročajo izpusti CO2 v ozračje. Posledice so podnebne spremembe, ki jih močno občutimo. Obiskala nas je ‘Dr. Klima’ in nas podučila, zakaj ima Zemlja vročino. Skupaj smo se naučili pravilno prezračevati razrede, primerno ogrevati prostore, opozarjati na pipe, ki puščajo vodo, in ugašati luči, ki jih ne potrebujemo. Učenci so nato izdelali knjižico nasvetov za varčevanje z energijo, razredni eko-časopis in celo sestavili svoj eko-rap, ki je dobil svoj zaključek z video spotom. Ta mednarodni projekt, ki je v sodelovanju združil 13 regionalnih energetskih svetovalnih centrov, 154 šol, 450 učiteljev in 9000 učencev iz 9 držav je tudi na primeru naše šole pokazal, da je zastavljeni cilj projekta – uspešna energijska vzgoja že v osnovni šoli, uresničljiv.
V letih, ki so sledila, smo s številnimi projekti sodelovali z nevladnimi organizacijami za več ozaveščanja in izobraževanja o podnebnih spremembah in o učinkoviti rabi energije. Naj naštejem nekatere vidnejše: natečaj Embalaža je povsod okrog nas (Slopak, 2007), natečaj “Ločujmo, varujmo!” (Procter & Gamble, Poslovni sistem Mercator, Slopak), ločeno zbiranje kartuš in tonerjev (Bitea in Rdeči noski), zbiranje plastičnih zamaškov (Vesele nogice, društvo za pomoč otrokom z zaostankom v razvoju na različnih področjih),Trajnostna mobilnost (Fokus), KIDS4FUTURE: Mavričniki, Activ learning (Slovenski E-forum), Prometna kača (Sinergija), EaThink (Inštitut za trajnostni razvoj), Slovenski zajtrk, Šolski eko vrt (Inštitut za trajnostni razvoj) in drugi.
Povezovali smo se z Evropo in svetom in se udeležili mednarodnih konferenc YOUNG AGENDA INTERNATIONAL CHILDREN’S CONFERENCE v Norveškem Stavangerju junija 2010 ter ENO mednarodne konferenca v Maleziji leta 2011.
Nastopil je trenutek, ko smo hoteli prispevati in narediti še nekaj več. Prišel je čas za večji projekt. Za pristop, ki bi mlade privlačno in duhovito vabil, naj bodo pozorni na svoja dejanja in za seboj puščajo čim manjše okoljske odtise na vseh področjih svojega življenja – v šoli in doma.
Naredili smo šolski Koledar profesorja Gamsa. S Koledarjem profesorja Gamsa o podnebnih spremembah, ki sta ga nosilka projekta Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani in Pedagoški inštitut poslala na vse slovenske šole konec septembra 2008, se učenci in učitelji 4. razreda učijo trajnostnega načina življenja. Koledar obravnava tista področja vsakdanjika, kjer lahko učenci sami največ naredijo za okolje. Glavna lika koledarja sta Polde Medved in profesor Gams. Polde prihaja s Severnega tečaja, profesor Gams pa iz slovenskih Julijskih Alp. Spoznala sta se na spletnem forumu ogroženih živali. Polde je tarnal, da mu zmanjkuje ledu pod nogami, profesor Gams pa se je spominjal, kako se je kot mlad gamsek dričal po Triglavskem ledeniku. Hitro sta se ujela. Od tarnanja sta prešla k idejam in sestavila koledar, v katerem otrokom razlagata, kako jima lahko pomagajo.
Koledar, ki se preprečevanja podnebnih sprememb loteva na humoren način, ima posreden učinek na naravo in okolje, saj otroci spoznavajo načine, kako zmanjšati svoje izpuste CO2. Njegova prednost pa je, da ne podaja samo ene pravilne odločitve, temveč priznava več vidikov ravnanja z energijo in okoljem.
Polde in profesor Gams otroke na zabaven in poučen način popeljeta skozi vsakodnevno okoljsko problematiko trajnostne mobilnosti, ogrevanja, prezračevanja, varčne rabe energije, potrošništva, odpadkov, virov energije in podnebnih sprememb.
Koledar v desetih vsebinskih sklopih obravnava področja našega vsakdanjika, na katerih lahko učenci sami največ naredijo za okolje: September: trajnostna mobilnost, Oktober: ogrevanje, November: zračenje, December: varčna raba energije, Januar: potrošništvo, Februar: problematika odpadkov, Marec: varčno ravnanje z vodo, April: pomen dreves za človeka, Maj: obnovljivi in neobnovljivi viri energije, Junij: podnebne spremembe.
Koledar je še vedno aktualen
V teh desetih šolskih mesecih se učenci naučijo organizirati okolju prijazen izlet. Naučijo se pravilno prezračevati. Opazujejo drevesa okrog šole. Spoznajo moč kisa kot čistilnega sredstva. Iščejo okolju prijazne šolske potrebščine in malico. Organizirajo dežurne varuhe okolja in izvedejo še veliko drugih aktivnosti. Prof. Gams učencem zastavlja naloge in deli nasvete. Polde piše slovarček in zganja najrazličnejše norčije. Na koledarju je tudi termometer, s katerim učenci spremljajo temperaturo svojega razreda, kar je še posebej pomembno v času kurilne sezone. Več o podnebnih spremembah in okoljskih problemih si lahko učitelji preberejo v priloženem priročniku, ki je tudi vir učnih listov za učence, navodil za izvedbo nalog, ciljev in idej za dodatno delo. Čeprav je bil koledar zasnovan pred 10 leti, so obravnavane teme danes še kako aktualne.
Slovensko šolstvo je že leta 2006 imelo kriterije za šole, ki vzgajajo in izobražujejo za trajnostni razvoj – VITR, a ideja ni v resnici zaživela. Kot svetle zvezde so se izvajali nekateri uspešni projekti, ki pa so po zaključku praviloma hitro pozabljeni.
Učitelji imajo na razpolago vrsto kvalitetnih gradiv, ki so bila narejena v tem ‘desetletju’, pa tudi v letih poprej, a jih ne poznajo in ne uporabljajo. Vsebine trajnostnega razvoja še vedno niso v celoti zaživele kot del rednega učnega načrta.
Kje in kdo bo našel politično voljo za tako velike spremembe, ki jih potrebuje trajnostni razvoj v vzgoji in izobraževanju pri nas?
