| Program Ekošola | | |
| Podnebne spremembe in podnebna pismenost. To je bila osrednja tema, ki jo je za mednarodno srečanje nacionalnih koordinatorjev programa Ekošola z vsega sveta izbrala Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo in izobraževanje. Mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola v Sloveniji, pravi, da so se ga irski otroci dotaknili, ko so predstavili njihovo skrb za oceane. V Sloveniji se, meni, premalo zavedamo, kako človekovo neodgovorno ravnanje škodi življu v morjih. Prav zato je toliko vrednejše veliko zanimanje šol za njihove izobraževalne programe, tudi za nov samostojni tematski sklop o podnebnih spremembah. Prve delavnice so za njimi. Izvirnost mladih na osnovnih in srednjih šolah je skorajda neizčrpna. Kar zadeva fakultete in njihovo vključevanje v program Ekošola, pa mag. Gregor Cerar pričakuje, da ga bo podprla tudi univerza. | |
V novem šolskem letu ste začeli v programu Ekošola uvajati nov tematski izobraževalni sklop Podnebne spremembe. Katere vsebine so osrednje in kako jih boste izvajali v programu Ekošola?
Da. Uvajamo podnebne spremembe kot samostojen tematski sklop. S tem dopolnjujemo dosedanje teme, to so odpadki, voda, energija, trajnostna mobilnost, biotska raznovrstnost, hrana, zdravje in dobro počutje, okolica šole in ohranjanje našega sveta. Podnebne spremembe so bile že sedaj posredno vključene v nekatere aktivnosti, nismo pa jih razvijali sistematično. Na mednarodni ravni programa Ekošola pa so podnebne spremembe že prepoznan samostojni tematski sklop, kar je seveda v pomoč pri uvajanju v Sloveniji. Prvi projekt smo poimenovali enostavno Podnebne spremembe v Ekošoli. Zanj smo pridobili sredstva Eko sklada in Ministrstva za okolje in prostor.
Komu je namenjen?
Vzgojiteljem in učiteljem, da bodo imeli dovolj znanja in virov za izvajanje aktivnosti v ustanovah. Pripravili smo izobraževalno gradivo in učne liste za delo vzgojiteljev in učiteljev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Kot osrednjo spletno plaftormo za načrtovanje in spremljanje aktivnosti v ustanovah smo nadgradili Ekoportal. Organizirali smo izobraževalne delavnice, tematske konference in druge dogodke. Podnebne spremembe bomo vključili tudi v Ekovkiz.
Kakšen je interes med šolami?
Na mednarodni konferenci v Radencih in na letni konferenci koordinatorjev programa Ekošola se je zbralo skupaj kar 690 udeležencev. Štirih regionalnih delavnic se je udeležilo 120 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev iz vse Slovenije, kar kaže, da je zanimanje na vseh ravneh izobraževanja. Seveda pa si prizadevamo, da našim ekoordinatorjem ponudimo kakovostne in zanimive vsebine ter predavatelje.
Pravite, da je interes na vseh šolah? Tudi na fakultetah, saj je po medijski odmevnosti in dobrih praksah večja angažiranost mladih v osnovnem in srednjem šolstvu?
Program Ekošola se razvija na več načinov, vsaka ustanova in vsaka starostna skupina ima svoje značilnosti. Vrtci in nižji razredi osnovne šole so izjemno aktivni in ustvarjalni. Njihove aktivnosti nas iz leta v leto navdušujejo. S starostjo otrok pa se spreminjajo in razvijajo tudi njihova zanimanja, saj od skupinskega dela prehajajo k bolj individualnemu. Veseli nas, da zanimanje za program Ekošola v Sloveniji izkazujejo tudi fakultete. Njihovo vključevanje je seveda prilagojeno specifiki in usmerjenosti posamezne fakultete. To je značilno za vključevanje fakultet v program Ekošola povsod po svetu in prav zato je znotraj celotne mednarodne mreže Ekošola oblikovana posebna skupina FEE Eco-Campus, ki jo v Sloveniji uvajamo kot ekofakulteto. Vključevanje fakultet je v začetni fazi povsod po svetu. V Sloveniji smo dejansko med prvimi, kjer so se v program Ekošola vključile fakultete. Z doslej vključenimi odlično sodelujemo. V prihodnje si želimo, da bi program podprla tudi univerza tako kot v nekaterih drugih državah, kjer razvijajo celo univerzitetni pristop.
Kaj bo o podnebnih spremembah na vašem Ekoportalu in kaj v Ekoskladovnici?
Najprej o Ekoskladovnici. V programu Ekošola namenjamo veliko pozornosti primerom dobrih praks. Zato razvijamo Ekoskladovnico, odprto zbirko – skladovnico – dobrih okoljskih praks v slovenskih ekošolah. Tematsko bo nadgrajena tudi s podnebnimi spremembami. Predstavili jo bomo januarja 2019. Dobre prakse, namenjene vzgoji, izobraževanju in ozaveščanju za trajnostni razvoj bodo lahko v Ekoskladovnico prispevale tudi druge ustanove, društva in organizacije.
S projektom Podnebne spremembe v Ekošoli bomo poskrbeli tudi za vsebinsko in tehnično nadgradnjo Ekoportala. To je platforma za vključene ustanove, kamor naši ekokoordinatorji vpisujejo svoje ekoakcijske načrte in poročajo o aktivnostih. Odslej bodo lahko pri vsaki aktivnosti na petstopenjski lestvici ocenili, kako izbrana aktivnosti pripeva k blaženju ali prilagajanju podnebnim spremembam. Tako bo vsaka ustanova lahko spremljala svoj napredek. Primerjali bomo lahko ustanove med seboj in po letih. Pri nekaterih aktivnostih je dodana povezava do CO2 kalkulatorja.
V katerih regijah v Sloveniji je med šolami največ zanimanja, da pridobijo t.i. zeleno zastavo? Kateri del metodologije sedanjih korakov je za šole najzahtevnejši?
Zelena zastava je mednarodno prepoznani okoljski znak izpolnjevanja kriterijev programa Ekošola, ki po celem svetu deluje po enotni metodologiji sedmih korakov. Program Ekošola deluje po vseh slovenskih regijah. Z vidika številčnosti razporejenosti pa jih je največ iz osrednjeslovenske, štajerske, prekmurske in dolenjske regije.
Brez izjemno zavzetih pedagoških delavcev, mentoric in mentorjev, bomo težko dosegali cilje na poti v zeleno družbo. Kako so za svoje delo stimulirani in kakšna je pripravljenost za sodelovanje v projektih ekošol?
Pripravljenost za sodelovanje v različnih okoljskih projektih je veliko. V programu Ekošola v Sloveniji vsako leto sodeluje več kot 100.000 mladih in 8.000 koordinatorjev in mentorjev v več kot 700 slovenskih ustanovah. Lani so izvedli kar 4.500 okoljskih projektov. Program Ekošola je neformalna oblika izobraževanja, zato ekokoordinatorji za svoje delo niso posebej finančno stimulirani. Prav zato je navdušujoče, kako nekateri mentorji še prav posebej zavzeto vzgajajo, spodbujajo in ozaveščajo otroke in mladostnike. Zato smo jim resnično hvaležni. Pri tem jih poskušamo spodbujati in podpirati. Slovenski program Ekošola je prepoznan kot kakovosten tudi v svetovnem merilu, kjer se povezuje 71 držav s celega sveta.
Kateri projekti so med mladimi najbolj priljubljeni in kakšna je vaša ocena – se med mladimi dovolj hitro prebuja odgovornost za njihovo ravnanje v naravi in okolju? Ustvarjajo svojo prihodnost in podnebne spremembe opozarjajo.
Med dejavnostmi moram omeniti ločevanje odpadkov, močni temi sta voda in energija. V zadnjih nekaj letih je povečano zanimanje za šolske vrtove in hrano. Ustanove, predvsem tiste, ki so v programu Ekošola že več let, pa se vse bolj pogosto lotevajo kompleksnejših tem, kot so trajnostna mobilnost, učinkovita raba energije, pa tudi zmanjševaje količin zavržene hrane, krožno gospodarstvo in podobno.
Pred dnevi ste sodelovali na svetovnem tridnevnem srečanju nacionalnih koordinatorjev na Irskem. Kaj ste zvedeli?
Podnebne spremembe je FEE, Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo in izobraževanje, izbrala kot osrednjo temo našega tridnevnega srečanja. V Corku na Irskem smo govorili o podnebnih spremembah in podnebni pismenosti. Zelo je bilo v ospredju ohranjanje oceanov in morskih ekosistemov. V Sloveniji se premalo zavedamo, kako pomembni so oceani za ohranjanje ravnovesja na Zemlji. Irski ekošolarji so nam prikazali zemljevid z otoki plastike v oceanih, čistilne akcije in druge aktivnosti v lokalni skupnosti. S svojo pristnostjo so se nas seveda zelo dotaknili.
