| Mladi in podnebne spremembe | | |
| Kampanja Klima za podnebje je eden izmed projektov, s katerimi Umanotera ciljno vabi mlade k razumevanju in ukrepanju proti podnebnim spremembam. Kako lahko torej aktivno državljanstvo in življenjski slog posameznika, njegovo vedenje in ravnanje, od prevoza v šolo do prehranjevanja in sodelovanja v obnovi slovenskih gozdov, na primer, prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Pravilneje – k našemu zdravju in ravnovesju v naravi. Renata Karba, vodja projektov v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, poudarja, da so mladi zaradi svoje prihodnosti življenjsko zainteresirani za stabilno podnebje in lahko zavzeto, predvsem z lastnim ravnanjem, spreminjajo Slovenijo v zgled trajnostnega razvoja. Mladi so pri tem iznajdljivi, je prepričana Renata Karba. | |
V kampanji Klima za podnebje spoznavate, koliko se mladi sploh zavedajo podnebnih sprememb in s katerimi dejavnostmi v šolah, torej s konkretno prakso, lahko zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov. Kje so mladi najbolj inovativni, na katerih področjih in koliko so pripravljeni spreminjati svoj življenjski slog in se odvračati od potrošništva?
Zavedanje podnebnih sprememb kot največjega civilizacijskega izziva tega stoletja, a tudi poznavanje učinkovitih ukrepov za njihovo preprečevanje je pri mladih prisotno. Vendar ga je potrebno še izboljšati. Današnji mladi bodo v času svojega življenja posledice podnebnih sprememb občutili na svoji koži. So tudi že današnji državljani in sprejemajo odločitve v zvezi s svojim življenjskim slogom. V zadnjem času močno odmevajo tako imenovane podnebne tožbe. V njih mladi z uporabo pravnih sredstev od držav in velikih onesnaževalcev zahtevajo sprejetje potrebnih ukrepov za preprečevanje nevarnih podnebnih sprememb. Tako uveljavljajo svojo pravico do življenja v zdravem okolju. Tudi v okviru kampanje Klima za podnebje imajo mladi možnost političnim odločevalcem povedati, kaj od njih pričakujejo. Mi pa se zavezujemo, da bomo njihova sporočila tistim, ki krojijo lokalne in državne politike, tudi predali.
Omenili ste življenjski slog mladega človeka, posameznika. Zakaj?
Pri življenjskem slogu so še posebej pomembne aktivnosti, ki širijo ozaveščenost in spodbujajo spremembe ravnanja ne samo na ravni posameznika, ampak širše. V šoli, domačem okolju, lokalni skupnosti. Na številnih slovenskih šolah imajo na primer brezmesne dneve. Ob zavedanju pomena gozdov kot ponora CO2 sta pred dobrim mesecem mladinski organizaciji tabornikov in skavtov sodelovali pri vseslovenski akciji obnove gozdov s pogozdovanjem. Kar naredimo z lastnimi rokami, nas zaznamuje veliko močneje, kot če o podnebnih spremembah samo beremo ali poslušamo.
Kaj pa potrošništvo, na katerega v razpravah o trajnostni preobrazbi trgovine opozarjajo celo slovenski trgovci?
Potrošništvo, ki je eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb, je najtrši oreh. In to kljub temu, da se iz dneva v dan povečuje izbira alternativnih načinov oskrbe, kot so centri ponovne uporabe, izmenjevalnice in knjižnice reči, ki zmanjšujejo potrebo po nakupovanju vedno novih izdelkov. Čeprav je jasno, da neskončna rast na omejenem planetu ni mogoča, se gonja za nenehno rastjo proizvodnje in potrošnje še kar nadaljuje. Agresivno oglaševanje in izkrivljeni cenovni signali, na primer poceni letalske vozovnice, ki ne vključujejo stroškov zaradi škode, ki jih v okolju povzročajo letalski prevozi, so za mlade še vedno zelo zavajajoči.
Za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb bi morali izpuste toplogrednih plinov zmanjšati na manj kot 2 toni na osebo, v Sloveniji to pomeni približno na eno četrtino sedanjih. Kaj lahko mladi storijo za blaženje podnebnih sprememb in hkrati za svoje zdravje? Kaj v prometu, kaj pri prehranjevanju in kaj pri varčevanju z energijo?
Lepa lastnost najbolj učinkovitih ukrepov je, da prinašajo večkratne koristi. Pešačenje in kolesarjenje, ki je podnebju prijaznejše od avtomobilskih prevozov, je tudi bolj zdravo. Enako velja za uživanje več hrane rastlinskega izvora in manj mesa ter mlečnih izdelkov. Zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in hlajenje prostorov, uporaba energetsko učinkovitejših naprav in njihovo ugašanje, kadar niso v uporabi, pa poleg zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov prinaša tudi finančne prihranke.
V vašem letaku Kaj lahko storim za blaženje podnebnih sprememb ste razvrstili možnosti, kako kot posameznik zmanjšati izpuste toplogrednih plinov glede na prihranke. Pri velikih prihrankih ste med drugim navedli življenje brez avtomobila. Ali menite, da sedanja ureditev javnega potniškega prometa mladim omogoča bolj zeleno mobilnost? Kje se lahko mladi najbolj izkažejo pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov?
Uporaben javni potniški promet ter zadostne in ustrezne kolesarske površine, ki omogočajo življenje brez avtomobila, so marsikje v Sloveniji še velik izziv. Ampak mladi so iznajdljivi. Spretno uporabljajo različne kombinacije somobilnosti, deljenja avtomobilov, mestnih koles in javnega prevoza, ki jim omogočajo življenje brez lastnega avtomobila. Šolarji pa v vse več slovenskih krajih v šolo prihajajo s pešbusi in bicivlaki ali kot samostojni pešci in kolesarji.
Kako poteka usposabljanje mladih za podnebne spremembe, kaj je v ospredju vaših delavnic?
Najprej se pogovorimo o vzrokih in posledicah od človeka povzročenih podnebnih sprememb. Izsledki podnebne znanosti so sicer na voljo vsem. Vendar le počasi pronicajo v šolske učne programe in jih mladi pogosto ne poznajo. Seveda pa se ne ustavimo pri tem, saj želimo spodbuditi njihovo motiviranost za ukrepanje in ne zgolj izboljšati informiranosti. Zato v nadaljevanju predstavimo različne možnosti bolj trajnostnega delovanja, ki jih lahko vključimo v vsakodnevno življenje. Na primer, kako se vozimo, kako se oskrbujemo s hrano, kaj kupujemo in ali naj sploh kupujemo, kako ravnamo z odpadki, kakšne počitnice si izberemo itd. Predstavimo tudi primere mladinskih podnebno zagovorniških aktivnosti, s katerimi se mladi s političnim udejstvovanjem ali uporabo pravnih sredstev zavzemajo za sistemske spremembe. Spotoma skupaj stalno preverjamo, kaj bi bilo v njihovem okolju, doma, v šoli, v lokalni skupnosti, najbolj učinkovito. Pogovarjamo se, kako bi k spremembam lahko sami prispevali.
Zakaj priporočate dan brez mesa? Predvsem zato, ker v Sloveniji močno presegamo uživanje mesa glede na priporočila Nacionalnega inštituta za zdravje?
Priporočilo se nanaša predvsem na zmanjšanjem uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov. Če ga pojemo več kot 300 g na teden, to že predstavlja tveganje, medtem ko količine nad 500 g predstavljajo resno tveganje za zdravje. Hkrati je uživanje večjega deleža hrane rastlinskega porekla eden najučinkovitejših ukrepov za blaženje podnebnih sprememb, ki ga lahko na preprost način v svoje življenje uvede vsak od nas. To nas nič ne stane in ne zahteva nobene infrastrukture ali tehnologije. Živinoreja povzroča tako velike izpuste toplogrednih plinov, da brez spremembe prehranskih navad, predvsem v razvitih državah, kot je Slovenija, nevarnih podnebnih sprememb ne bomo mogli preprečiti.
Koliko lahko šolski ekovrtovi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb?
Pridelava zelenjave na nekaj gredicah na šolskem vrtu se morda zdi majhen prispevek. Pa ni tako. Šolski ekovrt mladim omogoča, da vzpostavijo tesnejši stik z naravo in pridelavo hrane na način, ki omogoča varovanje okolja in narave. Mladi se seznanijo s pomenom lokalne preskrbe in samooskrbe z ekološko pridelano hrano. Velik pomen šolskih ekovrtov je torej v izobraževanju za trajnostni razvoj. Seveda šolski vrtički tudi prispevajo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov z delno samooskrbo. Mreža šolskih ekovrtov nenazadnje v Sloveniji povezuje že več kot 150 osnovnih in srednjih šol, vrtcev in dijaških domov.
Predvsem pa so šolski ekovrtovi zelo učinkovit učni pripomoček – za spoznavanje rastlin, pridelkov, vrtnih prebivalcev, procesov v naravi, za rokovanje z orodjem in zemljo. Ob skrbi za šolski vrt se mladi usposabljajo za oskrbo z rastlinskimi, sezonskimi, ekološko pridelanimi lokalnimi živili, ki so zdravju in okolju najbolj prijazna.
