Projekcije podnebnih sprememb | | Jože Volfand | |
Katere podnebne spremembe bodo do konca stoletja najbolj vplivale na življenje v Sloveniji in katere gospodarske dejavnosti ne morejo več odlašati z razmišljanjem, kaj se jim lahko zgodi v bližnji prihodnosti? Na ta vprašanja so poskušali odgovoriti na predstavitvi prvih rezultatov projekta Ocena podnebnih sprememb. Poročilo so predstavili na Agenciji RS za okolje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, predvidene podnebne projekcije za temperaturo, padavine in hidrološke spremembe pa je pojasnjevala mag. Mojca Dolinar. Vse bo odvisno od količine izpustov toplogrednih plinov. Lahko nas čaka tudi črni scenarij, ki prizadene vse sektorje in življenje vsakega posameznika. A ker je dokazano, da je najmočnejši vir izpustov raba energije, se torej ve, kje so najnujnejši ukrepi politike, gospodarstva in stroke. A tudi ravnanje vsakega posameznika, poudarja mag. Mojca Dolinar, ki hkrati opozarja na nujno preusmeritev v trajnostni razvoj Slovenije. | |
Katere vplive podnebnih sprememb na okolje ste zajeli v projekcijah življenja v Sloveniji do konca 21. stoletja in ali je v scenarijih upoštevano, kot tudi v stroki, da je Slovenija bolj ranljiva na podnebne spremembe kot na primer sosedne države? Ali podobne projekte izvajajo tudi drugod po Evropi?
V okviru projekta Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja smo pripravili projekcije sprememb osnovnih podnebnih spremenljivk. To sta temperatura zraka in padavine. Poleg tega smo analizirali tudi vplive sprememb teh glavnih spremenljivk na tiste, ki imajo velik vpliv na kmetijstvo. To so vodni primanjkljaj, temperatura tal, dolžina rastne dobe in podobno, ter na hidrološke spremenljivke. Na izjemne pretoke. Projekt še ni končan, saj pripravljamo tudi ocene sprememb vetra, snežne odeje, napajanja podzemne vode, oceno energijskega potenciala naših rek. V prihodnjih letih bomo nadaljevali z ocenami vplivov na druge podnebne kazalnike. Podnebne projekcije smo pripravili za tri scenarije izpustov toplogrednih plinov, ki jih je pripravil Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Optimistični scenarij izpustov se najbolj približa ciljem Pariškega dogovora in predvideva, da nam bo uspelo hitro in drastično omejiti izpuste toplogrednih plinov. Zmerno optimistični scenarij predvideva postopno zmanjševanje izpustov od sredine stoletja in njihovo ustalitev konec stoletja. Pri pesimističnem scenariju pa se večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne predvideva.
Slovenija je razmeroma zelo ranljiva, opozarja stroka.
Slovenija leži na prehodnem območju med Sredozemljem z velikim povečanjem izredno vročih poletnih dni in severnim ter vzhodnim delom Evrope z izrazitim popuščanjem mraza v najhladnejših zimskih dneh Prav tako smo pri padavinah na prehodu med Sredozemljem z verjetnim zmanjšanjem letne višine padavin in pogostejšimi sušami ter severnejšimi kraji s povečanjem letne višine padavin. Iz podnebnih projekcij, ki so bile pripravljene na ravni Evrope, zaradi nizke prostorske ločljivosti ne moremo razločiti, kako se bodo te spremembe odražale na lokalni ravni. Zato smo pripravili podnebne projekcije z boljšo ločljivostjo posebej za Slovenijo. Podobno velja za druge evropske države. Večina je ali bo pripravila podnebne projekcije v visoki ločljivosti za državno raven.
Katere spremembe bodo najbolj vplivale na življenje v državi in katere dejavnosti bi se morale že zdaj intenzivno pripravljati na prilagajanje podnebnim spremembam?
V bližnji prihodnosti se bodo spremembe zadnjih desetletij krepile, v drugi polovici 21. stoletja pa bo stopnja sprememb močno odvisna od izpustov toplogrednih plinov. Pri globalnem cilju 2,0 °C v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli 3 °C nad temperaturo konec 19. stoletja. To pomeni, da se bo obremenitev zaradi vročine še stopnjevala. Dolžina in jakost vročinskih valov se bo povečala. Že v naslednjih dveh desetletjih bo na primer povprečno število vročih dni, ko najvišja temperatura zraka preseže 30 °C, v nižinah Slovenije od 8 do 11 dni. Okrepile se bodo zimske padavine, vendar jih bo zaradi višjih temperatur manj padlo v obliki snega.
A če ne bo manj izpustov?
Nas čaka bistveno bolj črna slika. V tem primeru se bo temperatura v Sloveniji dvignila za skoraj 6 °C v primerjavi s temperaturo konec 19. stoletja. Ob koncu stoletja bomo tako imeli v povprečju kar 27, na posameznih območjih, na primer na Primorskem, tudi več kot 40 več vročih dni kot danes. To pomeni, da bomo imeli v Sloveniji več kot 1 mesec dni temperature nad 30 °C, v posameznih delih države, tudi v velikih mestih, pa tudi več kot 2 meseca. Močno se bo spremenil padavinski režim. Več padavin bomo dobili v obliki močnih nalivov. Zelo močno se bodo okrepile zimske padavine. Zaradi obilnih zimskih padavin se bo povečalo napajanje podzemnih vodonosnikov. Ob manjši količini snega se bo močno povečala nevarnost večjih poplav pozimi. Poleti se bodo daljšala obdobja brez padavin, hkrati pa se bodo okrepili kratkotrajni poletni nalivi. Zelo se bo podaljšala rastna doba. Ob koncu stoletja bo v povprečju daljša za mesec in pol. Čeprav je to dobra novica za poljedelstvo in sadjarstvo, pa se bo za rastline obenem zelo podaljšalo obdobje, ko bodo izpostavljene sušno-vročinskemu stresu. Kljub zgodnejšemu fenološkemu razvoju rastlin se tveganje za zmrzali ne bo povečalo.
To, kar napovedujete, mora že danes upoštevati gospodarstvo?
Glede na navedene spremembe, ki nas čakajo, praktično ni sektorja, ki ga podnebne spremembe ne bi prizadele. Najbolj je ranljivo kmetijstvo, saj je podnebje ena naravnih danosti, ki sploh pogojuje razvoj kmetijstva na nekem območju. Podobno ranljivo je tudi gozdarstvo, kjer ne občutijo le vplivov vremenskih ujm, ampak tudi postopnih sprememb temperature in padavinskega režima, zaradi katerih na posameznih območjih propadajo drevesne vrste. Podnebne razmere postajajo bolj ugodne za nekatere škodljivce, zaradi česar se jim povečuje število rodov v eni sezoni. Pojavljajo pa se tudi že tujerodni škodljivci. Eden bolj ranljivih sektorjev je zdravstvo. Tudi tu že opažajo posledice bolj intenzivnih vročinskih valov v povečani umrljivosti v času njihovega trajanja. Zaradi podnebnih sprememb se tudi na območje Slovenije selijo prenašalci nalezljivih bolezni, ki jih v preteklosti nismo poznali. Zelo ranljiva sektorja sta še turizem, npr. smučarski turizem, in energetika. Na primer zagotavljanje energije ob konicah, ranljiva energetska infrastruktura, proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn ob spremenjenem pretočnem režimu rek in podobno.
Opozarjate na problem razvoja rastlinskih vrst in živali, stroka tudi na velike spremembe in izumiranje nekaterih vrst. Ali ne gre tudi za naravne procese nastajanja in izumrtja v živem svetu? Ali v Sloveniji nastajajo takšni pojavi? Kaj je razlog, da nekatere vlade in tudi del znanosti ne priznava vpliva podnebnih sprememb?
Spreminjanje rastlinskih in živalskih vrst je do neke mere naravni proces. Tudi izumiranje nekaterih vrst. Že skozi zgodovino so nekatere rastline in živali izumirale tudi zaradi spremenjenega podnebja. Pri postopnih spremembah podnebja pa so se na te spremembe prilagajale, kar jim je omogočila ravno njihova naravna spremenljivost. Podnebne spremembe, ki smo jim priča danes, se dogajajo od 100 do 1000-krat hitreje, kot se je dogajala večina sprememb v zgodovini Zemlje. Drastične spremembe podnebja se dogajajo v dobi ene same generacije živih bitij, torej se po naravni poti, z mutacijami, rastline in živali ne morejo prilagoditi spremembam. Zato je nevarnost za izumrtje toliko večja. Razlogov za zanikanje podnebnih sprememb je veliko. Večinoma gre za interese nekaterih skupin. Bolje bi to znali razložiti družboslovci, ekonomisti in politologi, ki spremljajo in poznajo ozadja in interese takšnih skupin.
Toda znanost je nedvoumna.
Podnebne spremembe so znanstveno potrjeno dejstvo, ki ga, tako kot v drugih naravoslovnih znanostih, potrjujejo meritve. Da gre za vpliv človekove dejavnosti, potrjujejo modelske simulacije, po katerih takšnega temperaturnega dviga Zemljinega ozračja, kot smo mu priča v zadnjih desetletjih, ne moremo dobiti brez dodatnih izpustov toplogrednih plinov, ki jih je človeštvo nakopičilo v ozračje v industrijski dobi. Se pa najdejo posamezni znanstveniki, ki v interesu določenih lobijev trdijo drugače. Pri tem moramo poudariti dejstvo, da to niso podnebni znanstveniki, ampak znanstveno delujejo na drugih področjih. Opažamo pa, da so se takšna nasprotovanja v zadnjih letih drastično zmanjšala.
Kako bi lahko emisije v Sloveniji učinkoviteje zmanjševali kot doslej? Kaj lahko bolj ublaži podnebne spremembe v Sloveniji – tehnološki razvoj, sistem vrednot ali ozaveščenost politike, ki bi morala dosledno spodbujati novo razvojno paradigmo trajnostnega razvoja in ekološko modernizacijo postaviti med prioritete?
Če želimo ugotoviti, kako bi Slovenija najbolj učinkovito prispevala k blaženju podnebnih sprememb, moramo pogledati, kateri sektorji prispevajo največ toplogrednih plinov. V Sloveniji so to promet, energetika, kmetijstvo in industrija, kar precejšen delež pa tudi raba energentov v gospodinjstvu. Vse možnosti, ki jih naštevate, bomo v Sloveniji morali izkoristiti in upoštevati, če bomo želeli drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in slediti ciljem EU. Ta ima namreč zelo ambiciozne načrte za zmanjševanje izpustov. Posebej za obdobje po letu 2030. Tehnološki razvoj je za zmanjšanje izpustov nujen. Ni pa dovolj, da se zanašamo samo nanj. Kot ste že sami ugotovili, bo za učinkovito blaženje nujna sprememba sistema vrednot. Pri vseh zgoraj naštetih sektorjih, z izjemo kmetijstva, je glavni razlog za izpuste toplogrednih plinov raba energije. To moramo nujno zmanjšati, kar pa bomo lahko naredili samo z drastičnim zasukom v sistemu vrednot. Politika ima tu lahko dvojno vlogo. Najprej, da spodbuja spremembe v družbenem sistemu vrednot, hkrati pa tudi postavlja nujne okvire za preusmerjanje razvoja, ne samo družbe, v bolj trajnostnega. Tu vidim zelo veliko moč v učinkovitem izobraževalnem sistemu, ki pa seveda ne bo prineslo rezultatov že jutri. Ne smemo pa čakati samo na korake politike. Ravno v preusmerjanju družbe ima posameznik veliko moč.
Toda kako lahko posameznik vpliva, da bo na primer Slovenija doživela pri izpustih TGP zmerno optimističen scenarij? Kakšna je torej naša bližnja podnebna prihodnost?
Po mojem mnenju ima pri blaženju podnebnih sprememb posamezniki zelo veliko moč. Za izpuste toplogrednih plinov je v največji meri kriva naša velika energijska potratnost. Ta je tako velika, da ji ne bomo mogli zadostiti samo z boljšo tehnologijo in zamenjavo fosilnih energentov z obnovljivimi viri. Zato posameznik lahko naredi ogromno na ta način, da omeji svojo porabo energije. Pa tu ne mislim samo primarne energije, pač pa tudi tisto, ki je potrebna za proizvodnjo in transport dobrin, ki jih nujno ne potrebujemo. Ovrednotiti moramo svojo energijsko porabo in spremeniti življenjski stil. Torej prehranjevalne navade, transport, počitnikovanje, potrošniške navade, recikliranje. Energijo lahko prihranimo z izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, saj na ta način zmanjšamo rabo energije tako za ogrevanje kot za hlajenje. Če to naredim jaz, tega naučim svoje otroke, dam zgled prijateljem, znancem…, se tako počasi začnejo spremembe v družbi. Najhujša napaka je, da zaradi tega, ker je naš doprinos majhen, ne storimo nič.
Bližnja prihodnost pa se je že začela.
Seveda. Bližnja prihodnost, tja do leta 2040, je zelo neodvisna od našega uspeha blaženja. Toplogredni plini v ozračju so zelo dolgoživi, metan v ozračju ostane okoli 10 let, ogljikov dioksid pa celo 200 let. Torej, tudi če takoj prekinemo izpuste vseh toplogrednih plinov, bodo tisti, ki so se nakopičili v ozračju od začetka industrijske dobe, delovali v ozračju še kar nekaj desetletij. Segrevanja ozračja ne moremo zaustaviti naenkrat, lahko pa ga omejimo. Učinki blaženja se bodo začeli kazati nekje po letu 2040. Po tem letu bo razvoj svetovnega podnebja bistveno drugačen, če bomo v naslednjih desetletjih uspeli omejiti izpuste toplogrednih plinov, kot če jih ne bomo. Če govorimo v jeziku povprečne temperature zraka, za Slovenijo to pomeni okoli 3 °C.
Kako ste pridobivali podatke za izračun posameznih scenarijev?
Podnebne projekcije za Slovenijo smo izračunali na podlagi simulacij šestih različnih podnebnih modelov, ki smo jih pridobili iz evropske baze podnebnih modelov. Vhodni podatki v te modele so bili že zgoraj omenjeni trije različni scenariji izpustov toplogrednih plinov: optimistični, zmerno optimistični in pesimistični scenarij. Modelske simulacije za preteklih petdeset let smo primerjali z meritvami in nato sistematične napake modelov odpravili iz simulacij za prihodnost. Šele na teh podatkih smo nato izračunali, kako bo za posamezen scenarij izpustov toplogrednih plinov prihodnje podnebje odstopalo od današnjega. Uporaba celega ansambla modelov nam je omogočila, da smo ocenili tudi negotovost in zanesljivost projekcij. Ti dve sta poleg ugotovljene spremembe podnebja zelo pomemben podatek za načrtovalce in odločevalce.