Prihodnost so razpršeni obnovljivi viri, elektromobilnost in fleksibilnost odjema – EOL 134-135

Dr. Robert Golob, predsednik uprave

Kaj je največji izziv v energetski revoluciji oziroma tranziciji predvsem za glavne stebre energetskega sistema v Sloveniji? Ali že lahko govorimo o zeleni transformaciji ali ne?

Največji izziv in najtežje bo spremeniti miselnost. Na eni strani paradigmo načrtovanja in upravljanja energetskega sistema, za katero je bilo do sedaj značilno izrazito centralno vodenje energetske oskrbe. Na drugi strani pa tudi miselnost pri odjemalcih, ki se bodo morali od pasivnega preobraziti v aktivnega odjemalca na trgu, ki bo večino svojih energetskih potreb zadovoljil z lastno proizvodnjo kar sam. Ker se bo glavnina dogajanja pri energetski tranziciji izvajala na mestih, ki jih centralno voden energetski sistem ne pokriva, to je za števcem, bo največ izzivov v distribucijskem omrežju, ki se bo moralo korenito spremeniti.

O celoviti zeleni transformaciji v Sloveniji je še prezgodaj govoriti, se pa kažejo nekateri pozitivni premiki. Samooskrba gospodinjstev s sončno energijo in projekt Gen-I Sonce je prav gotovo eden takih premikov. Žal pa na ostalih področjih zelo zaostajamo. Če želimo izpolniti svoje EU zaveze na področju obnovljivih virov energije, mora Vlada RS nemudoma ukrepati in sprostiti tudi gradnjo večjih sončnih elektrarn.

Kako se GEN-I vključuje v evolucijo virov energije na poti v brezogljično družbo, saj energetika močno prispeva k emisijam toplogrednih plinov in so določeni cilji, koliko emisij mora zmanjšati do leta 2030?

Naše osnovno poslanstvo je opolnomočenje odjemalcev. Zato smo osredotočeni na spodbujanje izgradnje razpršenih obnovljivih virov. Nobena skrivnost ni, da sta vira prihodnosti sonce in veter. GEN-I prepoznava sonce kot tisti praktično neomejen in istočasno vsem dostopen energetski vir, ki ima v Sloveniji največji potencial. GEN-I je vodilni promotor samooskrbe za gospodinjstva in podjetja v Sloveniji.

S katerimi ukrepi in naložbami se lahko Slovenija uvrsti med globalne zmagovalce energetske tranzicije?

Energetska tranzicija je več kot le sprememba energetskega sistema, saj zajema vsaj še elektrifikacijo ogrevanja, prometa in tudi industrijskih procesov. Na vseh teh področjih je še dovolj prostora za vstop na globalni trg. In ta trg je skoraj neskončno velik in predvsem nezaseden. Vlada RS bi morala poskrbeti za regulatorne ukrepe, s katerimi bi podprla domačo industrijo pri razvoju novih produktov in storitev vseh področij, kjer bo največ dogajanja pri tranziciji v energetiki. Slovenska podjetja so v preteklosti že dokazala razvojni potencial za nastop na globalnem trgu in danes bi ob ustrezni podpori razvojnih politik to izkoristila za preobrazbo celotnega gospodarstva. Eno takih področij je prav gotovo spodbujanje vključevanja vsesplošne e-mobilnosti v povezavi s pametnim upravljanjem energetskega sistema.

Slovenija potrebuje proizvodnjo energije z manj emisij in s čim nižjimi stroški, a tudi večjo energetsko učinkovitost. Kako bo zanjo poskrbel energetski sistem in kaj mora storiti gospodarstvo, ki na enoto proizvoda porabi preveč energije?

Elektrifikacija ogrevanja in prometa lahko bistveno pripomoreta k bolj učinkoviti rabi energije. Uvajanje digitalizacije in naprednih sistemov upravljanja pa poleg zmanjšanja porabe energije prinašata tudi nižje stroške in večjo produktivnost. Na koncu dneva pa velja, da se gospodarstvo primarno obnaša po principu, če se nekaj splača, bo gospodarstvo to naredilo.

Gen-I si je zato med drugim zastavil tudi cilj ozaveščanja naših poslovnih odjemalcev, da je prehod na zeleno energijo nekaj, kar se splača že danes.

Trgu že ponujajo inovativne storitve

Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja

Ocene analitikov, tudi energetskih strokovnjakov, kaj bo s cenami električne energije, se zelo razlikujejo. Večinoma pa napovedujejo povišanje cen. Kaj lahko najbolj vpliva na cene električne energije v prihodnjem letu v Sloveniji in kako lahko optimirate energetski sistem?

Trenutne cene električne energije na veleprodajnem trgu so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta višje za več kot 20 odstotkov. Od konca prejšnje zime so cene vztrajno rastle predvsem zaradi nekajkratne podražitve cen kuponov CO₂ in rasti cen primarnih energentov (nafte, premoga in zemeljskega plina).

Razmere na trgu električne energije so se v zadnjih dveh mesecih bistveno spremenile. Naraščajoči trend se je ustavil, volatilnost na trgu pa se je močno povečala. Glavni krivec visoke rasti cene elektrike (kuponi CO₂) močno niha, rast cen primarnih energentov se je ustavila in obrnila navzdol. Najbolj je padla cena nafte (od približno 85 USD/sod na 60 USD/sod), prav tako pa se je znižala cena plina in premoga. Te razmere na trgih primarnih energentov nakazujejo za električno energijo nadaljevanje izredno visoke volatilnosti s precej visoko verjetnostjo obrata trenda. Zaradi zgoraj navedenega je v danih okoliščinah izjemno težko napovedati, kaj se bo zgodilo s cenami v prihodnjem letu. Kot pomemben vplivnostni faktor vidimo ohlajanje globalne gospodarske rasti, ki lahko močno vpliva na cene primarnih energentov. Druga dva dejavnika sta še cena kuponov CO₂ (predvsem regulatorni posegi) in vreme.

Katere storitve zelene transformacije energetskega sistema ponujate trgu in kakšna je njegova pripravljenost na proizvodnjo razpršenih virov energije?

V preteklih letih smo v skupini GEN-I razvili dve pomembni storitvi. Prva je storitev samooskrbe, kjer odjemalcem omogočamo enostavno postavitev sončne elektrarne na njihovih strehah. Cene tehnologij pridobivanja energije iz sonca so v preteklih letih zaradi ekonomije obsega močno padle. Zaradi tega so ti sistemi danes ekonomsko privlačni. Za odjemalca uredimo praktično vse, kar je potrebno za postavitev takšne naprave: od priprave dokumentacije, izbora kvalitetne opreme, financiranja, montaže, priklopa ter kasnejšega vzdrževanja.

Drugi sklop storitev se nanaša na funkcijo agregatorja, v okviru katere združujemo prilagodljivost odjema odjemalcev ter to prilagodljivost tržimo na različnih trgih. V ta namen smo vzpostavili virtualno elektrarno, ki povezuje, nadzira in upravlja z odjemom naprav pri odjemalcih. Odjemalcem in proizvajalcem iz OVE omogočamo, da s svojo prilagodljivostjo ustvarijo dodaten vir prihodkov ter si s tem znižajo stroške oskrbe z električno energijo. Ker je področje relativno novo, smo zelo aktivni v okviru raziskovalnih projektov (domačih in mednarodnih).

Poleg naštetega razvijamo še druge storitve, ki odjemalcem omogočajo zeleno transformacijo, t.j. znižanje njihovega ogljičnega odtisa. Razvijamo inovativne poslovne modele na področju e-mobilnosti ter energetskega upravljanja.

Poslovnim partnerjem skupine GEN-I ste napovedali najboljše in najbolj inovativne storitve pri optimizaciji njihovih strategij prodaje električne energije. Katere?

Odkupna cena za proizvajalce se oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja. Trg električne energije je zelo razvit in danes obstajajo borze, ki zagotavljajo zelo transparenten cenovni signal. Je pa ta trg zelo kompleksen, kar se odraža v nestanovitnosti cen. Sploh v zadnjem letu smo priče močnemu nihanju, tudi za več 10 %. V takšnih razmerah je ključen trenutek odločitve, kdaj se proizvajalec odloči energijo prodati.

Ker nihče nima steklene krogle, ki bi natančno napovedala gibanje cen v prihodnosti, sta pomembni predvsem dve pravili: (i) uporaba strategij za razpršitev tveganj (da ne postavimo vseh jajc v eno košaro) in (ii) izbira svetovalca/trgovca, ki kvalitetno obvešča in svetuje proizvajalcem o razmerah na trgu in trenutkih, primernih za sprejemanje odločitev. GEN-I ima zaradi svojega delovanja na več kot 20 trgih v Evropi številčno in kompetentno ekip trgovcev in analitikov, ki vseskozi spremljajo razmere na trgu. Povzetke teh informacij delimo z našimi partnerji v obliki poročil dogajanja na trgu, nasvetov za odprodajo energije, letnih srečanj s partnerji ipd.

Avto ne bo več le za prevoz, bo tudi baterija na kolesih

Sandi Kavalič, vodja službe za upravljanje s tveganji

GEN si želi zagotoviti konkurenčnost na globalnem trgu baterij, podpira načrte za e-mobilnost in shranjevanje energije. Slovenija želi postati eden izmed centrov e-mobilnosti v Evropi. Kje so realni potenciali, kaj je kratkoročna vizija skupine GEN-I?

Globalno gledano smo Evropejci v neprestanem iskanju energetske neodvisnosti. Priložnost vidimo v obnovljivih virih. Pot do cilja skriva veliko preprek in pasti, da ob tranziciji k nizkoogljični družbi ne ogrozimo stabilnosti elektroenergetskega sistema in s tem komoditete, ki smo jo deležni danes. V tej vizij se pojavljajo tako skeptiki in konzervativci, ki zagovarjajo obstoječi model zasnove elektroenergetskega sistema in potrebo po krepitvi proizvodnje in samega omrežja, ter progresivni, ki verjamejo, da se s pametnim pristopom upravljanja ne samo proizvodnje, temveč tudi odjema in uvajanjem novih tehnologij, predvsem hranjenja energije, lahko izzive reši na ekonomsko in okoljsko učinkovitejši, prijazni način. K temu stremimo na GEN-I, a vseeno podpiramo oba pogleda, vendar selektivno glede na področje uporabe. Centralna proizvodnja je primerna za centralno in strnjen odjem, predvsem urbana in industrijsko intenzivna področja, medtem ko je razpršena proizvodnja ustreznejša za ruralna področja.

Na GEN-I vidimo proizvodnjo iz sončnih elektrarn kot odgovor na reševanje izzivov na ruralnih področjih, kjer je smiselnost o krepitvi omrežja najbolj pod vprašajem Dodatno se skrivajo učinkovite rešitve ravno v kombinaciji s hranilniki energije in avtonomnim delovanjem ter daljinskim upravljanjem polnilne infrastrukture.

V vsakem makro ali mikro energetskem sistemu je pomembno zagotavljati ustrezno energetsko bilanco in posledično zagotavljanja stabilnosti delovanja. V kombinaciji z elektro mobilnostjo bo ta aspekt samo še pomembnejši. Treba ga bo reševati z uporabo tudi naprednih algoritmov upravljanja z porabniki (polnilnicami) z namenom zagotavljanja ustrezne bilance tako energije kot moči. Ključna za omogočitev večjega razmaha podobnih modelov je tehnologija realno časovnega upravljanja prilagajanja polnjenja skupnim energetskim potrebam stavbe v odvisnosti od razpoložljive proizvodnje. Na GEN-I temu namesto pametno raje poimenujemo avtonomno delovanje. Se pravi, da mora sistem delovati brez poseganja ljudi, neopazno. To omogočajo napredni algoritmi, ki jih tudi sami pospešeno razvijamo in ravno tu vidimo največji potencial ter ključno vlogo GEN-I.

Kaj bi lahko spodbudilo razvoj elektro mobilnosti v Sloveniji, saj je na primer trenutno v državi registriranih samo okrog 1400 električnih avtomobilov?

Si predstavljate mesta brez hrupa in kvaliteto takega okolja? Menim, da je treba poudariti in okrepiti zavedanje pozitivnih aspektov, ki jih nove tehnologije doprinesejo družbi in okolju.

Zavore so pri slabi razpoložljivosti e-vozil ter omejenem številu modelov, ki so neprilagojeni namenu uporabe, ter zaenkrat tudi morebiti v ceni. Žal so proizvajalci še v začetni fazi razvoja masovne proizvodnje, kar lastno ceno vozila postavlja dva razreda nad podobnim vozilom na fosilna goriva. A treba je vedeti, da se lahko tudi visoke cene novih tehnologij z ustreznimi podporami približa kupni moči družbe, podobno kot to počnemo s proizvodnjo iz OVE. Obstajajo pa še drugačne rešitve. Zadnje čase se pojavlja vedno več ekonomskih modelov, ki bodo posameznikom z nižjo kupno močjo omogočili pridobitev električnega avtomobila. Poenostavljeno so to najemi storitev. Tako večji proizvajalci že pričenjajo s ponujanjem celovitih paketov ne samo uporabe, ampak tudi vzdrževanja vozil, ki v ospredje poslovnega modela namesto proizvoda ne postavlja le celostnih storitev, temveč istočasno omogočajo dostopnost širši družbi, tudi tistim, ki si po trenutnem sistemu financiranja vozila ne bi mogli privoščiti. Novi pristopi so tudi ustreznejši za družbo, ki si tovrstne rešitve tudi najbolj želi. Govorim o mladih družinah, posameznikih, predvsem v starosti od 18 do 35 let z visoko ekološko ozaveščenostjo.

Zakaj primerjate proizvodnjo električne energije iz lastne sončne elektrarne z odkritjem nafte na svojem dvorišču?

Pri inovativnih rešitvah je včasih težko dojeti potencial in možnosti, ki nam jih nudijo nove tehnologije. Nanje gledamo predvsem s sedanjega gledišča, navad, poznavanja in zato enostavno spregledamo vse možnosti, ki so nam ponujene. Marsikdo zaradi nepoznavanja z veliko mere nezaupanja in skepse dojema nove rešitve, ki bi mu sicer olajšale vsakdanje izzive. Zato rad nove tehnologije družbi predstavim z vidika obstoječih oz. dobro poznanih tehnologij. Tako je tudi v primeru sončnih elektrarn, še posebej v kombinaciji z električnimi vozili. Gledano z energetskega vidika, je sončna elektrarna sredstvo za zajem neizmerne energije, ki jo dnevno ponuja sonce. Sončna elektrarna v kombinaciji s toplotno črpalko nudi možnosti reševanja energetskih potreb ogrevanja, v kombinaciji z e-vozili tudi reševanje energetskih potreb na področju e-mobilnosti. Ravno kombinacija e-vozil in sončne elektrarne rad primerjam z odkritjem nafte na svojem dvorišču. Sonce lahko primerjamo z nafto, investicijo v sončno elektrarno pa enako investiciji, ki bi jo investirali v vrtino in opremo za črpanje, rafiniranje goriva, ki bi poganjalo obstoječa vozila na fosilna goriva. Poudaril bi rad in družbi približal dejstvo, da je tehnologija pripravljena, dostopna in da ima lahko vsak izmed nas z nekaj investicije na svojem dvorišču neizmeren vir zelene energije za pokrivanje tako potreb ogrevanja kot mobilnosti.

Uporabnik in proizvajalec bo ena in ista oseba

Dr. Rok Lacko, vodja oddelka za razvoj poslovanja

Strokovno se ukvarjate s problematiko uravnoteženja in porabe električne energije v mednarodnem raziskovalnem projektu Future Flow. Zakaj je to izziv za stroko in kaj pričakujete od projekta Future Flow?

FutureFlow povezuje med seboj povezana kontrolna območja štirih sistemskih operaterjev prenosnega omrežja iz srednje Evrope (ELES/Slovenija, APG/Avstrija, MAVIR/Madžarska in TRANSELECTRICA/Romunija), ki se danes soočajo z vedno večjimi izzivi pri zagotavljanju stabilnosti prenosnega sistema. Delež proizvedene električne energije iz obnovljivih virov namreč hitro narašča, spreminjajo pa se tudi vedenjske navade odjemalcev, ki za svoje potrebe porabljajo vedno več električne energije. Spremenjene okoliščine negativno vplivajo na sposobnost obstoječih elektrarn na fosilna goriva, da bi sama zmogla zagotavljati stabilno ravnotežje proizvodnje in porabe ter razbremenjevala morebitne lokalne preobremenitve omrežja.

Od tod izhaja potreba, da se soočimo s prihodnjimi izzivi večje dinamike izravnave porabe in proizvodnje električne moči ter tako zagotovimo stabilnost elektroenergetskih omrežij s pomočjo intenzivnejšega skupnega pristopa na regionalni ravni. FutureFlow preko raziskav in inovacij prispeva k realizaciji zastavljenih ciljev, pri čemer se za zagotavljanje stabilnosti osredotoča na uporabo nekonvencionalnih prožnih enot. Te praviloma niso namensko zgrajene za zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema, pač pa gre za prilagodljive procese na strani porabe pri industrijskih in poslovnih odjemalcih, kakor tudi za male razpršene proizvodne enote (generatorje). Ti novi viri so virtualno združeni v enotni sistem daljinskega vodenja, ki jih orkestrirano upravlja skladno s stanjem (frekvence) v omrežju. Sodelujoči viri to občutijo kot vsiljeno spremembo trenutne obratovalne moči, vendar znotraj začrtanih omejitev in za omejen čas trajanja.

Na osnovi teoretičnega dela, računalniških simulacij ter eksperimentov v realnem okolju si partnerji na projektu obetamo uspešno zasnovo tehnično-ekonomskega modela regionalnega sodelovanja, ki bo omogočalo izkoriščanje sinergij čezmejnega povezovanja pri zagotavljanju ravnotežja v elektroenergetskem sistemu. Posebno skrb posvečamo tudi vlogi naprednih poslovnih in industrijskih (C&I) odjemalcev ter razpršenih obnovljivih virov energije pri zagotavljanju storitev izravnave in razbremenjevanja lokalnih preobremenitev omrežja. Z aktivnostmi na terenu želimo tako osveščati lastnike ustreznih malih prožnih virov o priložnostih za polno izrabo lastnih kapacitet ter izobraziti operaterje tehnologij za ustrezno rokovanje.

Povezovanje različnih partnerjev, od pristojnih inštitucij, raziskovalnih zavodov, tehnoloških podjetij ter prožnih virov, pri raziskovanju in preizkušanju naprednih storitev izravnave pri projektu FutureFlow omogoča prenos znanja ter spoznavanje potreb in specifik posameznih deležnikov, kar prispeva k zbliževanju pogledov na tematiko in odpira pot k implementaciji obetavnih rezultatov po koncu projekta.

Evropski načrt za tehnologijo (SET) med deset prednostnih ukrepov uvršča pametno odpornost in varnost energetskega sistema? Kaj ta ukrep pomeni za slovenski energetski sistem?

Energetske politične usmeritve na ravni EU so jasne in so usmerjene v dekarbonizacijo, decentralizacijo in digitalizacijo energetike. Začrtana pot je smiselna, saj podpira napredek, ki bo omogočil zeleno transformacijo v energetiki. Hkrati bodo novi pristopi zagotavljanja stabilnosti omrežja, ki temeljijo na obsežni implementaciji digitalne tehnike, omogočili vzdrževanje visoke zanesljivosti omrežja.

SET plan daje trdno oporo modernim pristopom in utrjuje vlogo novih igralcev na sicer tradicionalno konservativnem področju. Novi igralci na trgu bodo mali razpršeni (aktivni) porabniki ali proizvajalci električne energije, vključno z gospodinjstvi. Ti sicer posamezno neznatno vplivajo na omrežje, povezani skupaj pa lahko pomembno prispevajo k zagotavljanju odpornosti in varnosti energetskega sistema. Vendar le, če bodo pametno stimulirani s strani ustreznega strokovnega partnerja, t.i. agregatorja.

Katere velike spremembe bodo najbolj zaznamovale tranzicijo elektroenergetskega sistema? Ali bosta v glavnih vlogah uporabnik in proizvajalec?

Uporabnik in proizvajalec imata glavno vlogo že danes, le da trenutno stojita vsak na svojem bregu – prenosnem in distribucijskem omrežju. Slovenski energetski sistem je, tudi zaradi SET plana, v procesu preobrazbe, kjer centralno proizvodnjo energije na prenosnem omrežju iz velikih enot vse bolj dopolnjuje množica razpršenih malih elektrarn na distribucijskem omrežju. Nekoliko z zamudo pa bodo temu razvoju sledile še storitve aktivnega odjemalca, kar bo sprostilo polni potencial za lokalne koncepte proizvodnje in porabe energije, na primer samooskrba z električno energijo iz sonca. Uporabnik in proizvajalec bo v prihodnosti ena in ista oseba. Kot tak bo torej aktivni člen omrežja.

Poleg razporeditve fizičnih pretokov energije se bodo s tranzicijo elektroenergetskega sistema spremenila tudi nekatera razmerja in odgovornosti udeležencev. Sčasoma bo večina električne proizvodnje locirana na distribucijskem nivoju, torej bo energija porabljena na mestu same proizvodnje. To bo vplivalo na razmerja in odgovornosti, ki si jih trenutno delita operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja. Slednji bo v bodoče pridobil na veljavi, saj bo od prenosnega nivoja prevzel v obravnavo znaten del proizvodnje energije. Na to kažejo tudi številne pobude za koordinirano obratovanje obeh nivojev omrežja, kar v preteklosti ni bilo tako izrazito.

V Sloveniji je več vizij, kdaj bi naj uporabljali čisto energijo. Kaj je vaša projekcija?

Poraba čiste energije je v Sloveniji realnost že danes. S postavitvijo sončne elektrarne po principu energetske samooskrbe se s čisto energijo trenutno napaja več kot 1000 slovenskih gospodinjstev. V bodoče bo sončna elektrarne še posebno zanimiva, in sicer v roku nekaj let, ko bo v naše domove množično vstopila e-mobilnost. Tudi podjetja že prepoznavajo potencial, ki ga prinaša sončna elektrarna, zato se jih vse več odloča za investicijo, s katero si zmanjšujejo tveganja, ki jih prinaša potencialni dvig cen električne energije. Kljub porastu inštaliranih kapacitet naprav OVE pa kaže, da bo tudi v bodoče smiselno obratovati z določeno količino velikih energetskih objektov nizkoogljičnih tehnologij.