| Trajnostno gradbeništvo | | |
| Gradbeništvo je v konjunkturi, ugotavlja Ivan Cajzek, direktor družbe GIC gradnje, in dodaja, da bi se bilo potrebno znebiti predsodkov in približati panogo mladim. Zakonodajo bi morali poenostaviti ali skrajšati postopke. V podjetju Gic gradnje gradijo različne objekte. Izvajajo sanacije in adaptacije sakralnih objektov, obnavljajo kulturno dediščino, gradijo individualne zgradbe in ceste. Gradbeni del dopolnjujejo s prodajo in posredovanjem nepremičnin ter z izgradnjo projektov za trg. Podjetje zaposluje 230 ljudi in ima 45 milijonov letnega prometa. V maju so odprli novo, sodobno proizvodnjo betonskih izdelkov, na lokaciji imajo tudi čistilno napravo, ki omogoča ponovno uporabo vseh tehnoloških voda in odvečnih agregatov. | |
Koliko je vredna naložba, kaj obsega in koliko so vaše tehnologije uporabne za predelavo sekundarnih surovin?
Odprli smo novo, sodobno proizvodnjo betonskih izdelkov ter prenovili betonarno. Celotna investicija je znašala nekaj manj kot 2 mio EUR. Gre za avtomatizirano tehnologijo za izdelavo vibrosprešanih betonskih izdelkov visoke kakovosti vključno s sušilnimi komorami ter moderno reciklažno napravo. V sklopu modernizacije smo zgradili še proizvodni objekt in uredili približno 10.000 m2 zunanjih manipulativnih površin. Čistilna naprava omogoča ponovno uporabo vseh tehnoloških voda in odvečnih agregatov.
Podjetje Gic gradnje ima pridobljeno in uspešno vodene certifikate ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001. Kaj je za gradbeno podjetje, ki upošteva standarde trajnostnega gradbeništva največji izziv – energetska učinkovitost, uporaba novih materialov, razvoj »zelenih betonov«…?
V podjetju namenjamo posebno pozornost trajnostnemu gradbeništvu in družbeni odgovornosti, zato na vseh programsko-tržnih področjih želimo energetsko učinkovitost, optimizacijo porabe materialov in vpeljavo novih, sodobnih gradnikov, ki sledijo trendom trajnostnega. Gradbena panoga ima lahko sicer velik vpliv na okolje, zato pri poslovanju toliko bolj stremimo k zmanjšanju vplivov na vseh področjih.
Gradbeništvo je v krizi doživelo hud udarec. Kako ste preživeli krizo? Je panoga ponovno v vzponu ali se zdaj pojavljajo drugi problemi?
Celotna panoga se je skoraj ustavila. Od trideset največjih gradbenih podjetij nas je preživelo le nekaj. V krizo smo vstopili v dobri kondiciji, zasledovali smo zveste naročnike in se izogibali tveganjem na vseh segmentih. Trenutno so v gradbeništvu boljši časi, trg se prebuja in lahko govorimo o konjunkturi. Problemov sicer nikoli ne zmanjka, tako se sedaj soočamo s pomanjkanjem virov, predvsem kadrov in določenih surovin. Vendar dokler je projektov dovolj, smo zadovoljni.
Zadnja leta uspešno nastopate v sosednji Hrvaški, kjer so prihodki v lanskem letu predstavljali že skoraj četrtino realizacije v skupini. Za kakšne projekte gre, s katerimi konkurenčnimi prednostmi ste prepričali hrvaški trg?
V času krize smo pričeli iskati rešitve in tehtati opcije vstopa na sosednji trg ter se zaradi neposredne bližine odločili za vstop. Z leti smo pridobili zaupanje naročnikov in tako vztrajno povečujemo prihodke. Izvajamo gradnjo za privatne naročnike, od stanovanjskih, poslovnih do trgovskih objektov.
Ravnatelj ljubljanske Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Gvido Jager opozarja, da osnovnošolci niso zainteresirani za gradbene poklice, ker okolje ni spodbudno. Panoga ne uživa ugleda v medijih, sistem vajeništva ni primeren, štipendije niso spodbudne, hkrati pa jih je premalo. Kaj predlagate kot rešitev, kako rešujete težave s pomanjkanjem delavcev?
Na tem področju nas čaka še precej dela. Tako kot ste nakazali. Začeti bi bilo potrebno s pozitivnimi zgodbami slovenskih gradbenih podjetij. Lahko pokažemo kar nekaj inženirskih dosežkov. Prav tako bi se bilo potrebno znebiti predsodkov in približati panogo mlajši populaciji. Na premišljen način. Del zgodbe uspeha se zagotovo prične z aktivnim spodbujanjem na več segmentih. Pomanjkanje delavcev je pereč problem, saj na eni strani primanjkuje mladih, zainteresiranih kadrov, na drugi pa je panoga v izjemnem porastu. Probleme rešujemo s stalnim aktivnim iskanjem novih kadrov in s sodelovanjem partnerskih podjetij, ki ponujajo te storitve, ter s premišljeno izbiro projektov.
Področje gradbeništva trenutno ureja pet ministrstev, nova gradbena zakonodaja naj bi racionalizirala postopke pri pridobitvi gradbenih dovoljenj. So spremembe za panogo ugodne?
Vsakršna pobuda za poenostavitve ali skrajševanja postopkov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja je več kot dobrodošla. Zato novosti pozdravljamo. Spremembe pričakujemo pri poenostavitvi pridobitve okoljevarstvenega soglasja, pri vpeljavi elektronske oddaje vloge za pridobitev dovoljenj in pri posameznih poenostavitvah skrajšanega postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Menimo, da je to dober začetek. Morebitne dodatne izboljšave še pričakujemo. Glede splošno znanega dejstva in velikega multiplikativnega učinka panoge pa bi bilo vseeno smotrno razmisliti o spremembah tudi na področju ministrstev in panogo postaviti pod enotno okrilje.
Kakšen poslovni rezultat pričakujete?
Pričakujemo stabilno rast prihodkov na vseh programsko-tržnih področjih poslovanja. Predvsem pa želimo višjo profitabilnost, ki je bila zadnja leta prenizka.
