Degradirana območja ena glavnih priložnosti za razvoj novih dejavnosti – EOL 129/130

V Mestni občini Maribor ste oblikovali ekonomski model za prehod v krožno gospodarstvo Wcycle? V čem je ta model nadgradnja obstoječih modelov upravljanja na strani obveznih javnih služb mesta ter kakšna je njegova dodana vrednost za prebivalce in gospodarstvo? Kakšne preskoke na področju ravnanja z odpadki s tem pričakujete?

Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo izhodiščno predstavljajo podjetja, ki so v večinski javni lasti. Model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo, je bil predstavljen že leta 2016. Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Z modelom Wcycle presežemo stare modele delovanja. Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejemo Center za pripravo sekundarnih surovin, ki je že v gradnji.

V čem je posebnost vaše sortirnice, saj je MOP nedavno Novemu mestu, kjer želijo graditi novo sortirnico, odgovoril, da je v Sloveniji dovolj teh zmogljivosti?

Naša sortirnica, ki jo imenujemo Center za pripravo sekundarnih surovin, bo dosegala izjemno visok delež odpadkov, ki bodo namenjeni neposredno reciklaži. Kar 77 % zbranih komunalnih odpadkov v nadaljnjih postopkih recikliramo, 9 % lahke frakcije namenimo energetski izrabi, le 14 % težke frakcije predamo v obdelavo pred odstranjevanjem. Takšnih rezultatov v Sloveniji ne dosega noben podoben center. Medtem ko pretežni del mešanih komunalnih odpadkov, ki jih pripeljemo v Center, potuje naprej v reciklažo, za predajo lahke frakcije plačamo prevzemniku, ki jo uporabi pri sežigu v toplarni, težka frakcija pa gre v obdelavo pred odlaganjem. V modelu Wcycle iščemo načine in tehnologije, s katerimi bomo lahko obdelovali tudi težko frakcijo. S tem bi se odlaganju odpadkov povsem izognili.

Krožnemu gospodarstvu je bila namenjena tudi mednarodna konferenca Circular Change, ki predstavlja dobre prakse in spodbuja k trajnostni preobrazbi podjetij in družbe. Vizija Maribora v konceptu krožnega gospodarstva je, da je Maribor samozadostno vključujoče mesto. S katerimi kazalniki merite napredke gospodarstva (kot so npr. nova delovna mesta, dodana vrednost na zaposlenega idr.), kakšni so rezultati v zadnjih treh letih in s katerimi konkretnimi koraki spodbujate njihov prehod v krožno gospodarstvo?

Skupaj z našimi partnerji v različnih evropskih projektih razvijamo ustrezna orodja za merljivost prehoda na krožno gospodarstvo. Na posameznih področjih, predvsem, kjer se materialni tokovi že zdaj ustrezno spremljajo, je možno te učinke meriti že danes. Napredek gospodarstva merimo s številom novih delovnih mest oziroma zaposlitev v MO Maribor. Oktobra 2008 so mariborska podjetja generirala 68.000 delovnih mest, do marca 2013 je bil padec zaposlitev v Mariboru za več kot 13.000. Od takrat je novih delovnih mest 4.700. Trend padanja se je zaustavil in beležimo rast delovnih mest. Mestna občina Maribor in regija Podravje sta bili s strani Financial Times – fDi European Cities & Regions of the Future 2018/2019 izbrani med top deset v kategoriji »fDi strategy« (strategija privabljanja investicij) malih evropskih regij oziroma mikro evropskih mest prijaznih do investitorjev. Prizadevanja Maribora, a tudi širše regije Podravje, so pripomogla k umestitvi med evropska mesta, ki imajo dobro razvito strategijo privabljanja investitorjev. Maribor se je uvrstil na sedmo mesto mikro evropskih mest, ki so prijazna do investitorjev, Podravje pa na šesto mesto malih evropskih regij, ki so prijazne do investitorjev. Biti na takšni lestvici je uspeh tudi zato, ker je to pomemben signal za investitorje, ki spremljajo slovensko gospodarsko in politično okolje.

Trajnostno urbano strategijo Mestne občine Maribor ste poimenovali »Maribor ima priložnost«. Katere so glavne priložnosti Maribora na področju trajnostnega urbanega razvoja in na katerih področjih potekajo dogovori za nove investicije? Kje se soočate z največjimi izzivi?

Glavne priložnosti mesta so na t.i. degradiranih področjih, kjer se lahko z novim razvojem doda novo vrednost okolju in omogoči razvoj novih dejavnosti. Hkrati se lahko na degradiranih območjih izvajajo razvojni projekti, zaradi katerih v mestu potencialno ni več potrebe po spreminjanju zelenih površin v zazidljive in se tako ohrani naravno okolje. Največji izzivi so v lastniški strukturi na teh zemljiščih. V večini primerov gre za razpršeno lastništvo. Vključevanje prebivalcev je zaradi umeščanja vsebin v njihovo okolje ključno, saj se lahko samo na ta način zagotovi, da bodo dejavnosti tudi sprejete in s strani prebivalcev uporabljane.

Kako vabite investitorje?

Sistem pridobivanja investitorjev je sestavljen vse od prvega začetnega sestanka do zaključene investicije. Med največje investicije uvrščamo Aerodrom Maribor, Vila Mari, VLM Airlines, RTS24, Serioplast, Arosa Mobilia, kjer smo pomagali s prestrukturiranjem, Brobo Evropa. Tukaj je tudi TAM Europe, ki razvija električni avtobus, kar menimo, da bo prelomna točka pri razvoju podjetja. V Mariboru deluje približno 10.500 poslovnih subjektov. Maribor ponuja privlačno poslovno okolje za tuje vlagatelje s številnimi naložbenimi možnostmi. Je tudi strateško vozlišče srednje Evrope. Na globalnem trgu je Maribor majhno mesto, ki je obdano z naravo in stičiščem dveh prometnih koridorjev ter z letališčem, kar je prepoznano kot velika prednost. Strateška lokacija Maribora je privlačna za logistične centre in srednje velika podjetja, ki želijo proizvajati in distribuirati visoko kakovostne izdelke.

Maribor je tesno povezan z reko Dravo, ki spada pod območje krajinskega parka in predstavlja prostor za številne rastlinske in živalske vrste. Kako skrbite za biotsko raznovrstnost te in druge naravne dediščine mesta in kako so zelene površine vključene v mestno jedro?

Ta in druga varovana območja narave v Mestni občini Maribor, ki pokrivajo približno 10 % površine, skušamo ohranjati na različne načine. S pravnim varstvom in tudi s tem, da vodimo evidenco vseh območij v MOM s statusom zavarovanega območja. Teh je več kot 80, največ dreves, in po potrebi izvajamo ukrepe varstva, kot so npr. sanacije zavarovanih dreves. Populariziramo varstvo narave, sofinanciramo nevladne organizacije s področja varstva narave, sodelujemo pri pripravi zelene sheme turizma, katere pomemben segment so varovana območja narave. Projekt vodi Zavod za turizem Maribor-Pohorje. Z vsemi naštetimi ukrepi seveda pozitivno vplivamo na biotsko raznovrstnost.

Vlada RS je v letu 2013 sprejela Odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Mestne občine Maribor za izboljšanje kakovosti zraka v občini, saj je onesnaženost zraka večkrat presegla mejne vrednosti. Katere ukrepe ste izvedli za izboljšanje kakovosti zraka v mestu in kakšni so rezultati izvedenih ukrepov?

O problematiki kakovosti zunanjega zraka govorimo predvsem zaradi negativnih posledic na zdravje ljudi. Glede kakovosti zunanjega zraka je Slovenija na repu držav EU. Vlada je lani sprejela Odlok za obdobje 2017-2019. Ukrepi zadevajo naslednja področja: učinkovita raba energije, raba obnovljivih virov energije, posodobitev javnega prometa in trajnostni promet ter informiranje in osveščanje. Za učinkovitejšo politiko izvajanja ukrepov je Vlada zagotovila tudi dodatna sredstva v obliki nepovratnih subvencij Eko sklada. Skladno z Odlokom o načrtu za kakovost zraka v obdobju 2014–2016 smo za daljinsko ogrevanje zgradili 2.858 m vročevoda in priključili 694 novih odjemalcev. Skupna priključna moč je 9,7 MW, investicijska vrednost 1,17 mio EUR. Za večjo porabo plina smo zgradili 8.898 m plinovodnega omrežja in priključili 322 novih objektov. Skupna priključna moč je 20 MW, investicijska vrednost 1,8 mio EUR. Energetsko smo sanirali več javnih objektov. Skupna vrednost teh investicij je znašala 2,2 mio EUR. Vlagamo tudi v promet. Za izboljšanje prometa smo kupili 27 novih ter 8 rabljenih avtobusov za mestni potniški promet. Tako je večji del avtobusov MPP najvišjega standarda EURO 6. Pešci so dobili mini bus. Uredili in razširili smo kolesarsko infrastrukturo, vzpostavili delovanje mobilnostnega centra ter kolesodvora in drugo.

In kakšen je zdaj zrak v Mariboru?

V letu 2017 je bilo 35 preseganj mejne dnevne koncentracije. Ne glede na izvedene ukrepe meritve kažejo, da nas kakovost zunanjega zraka še vedno skrbi predvsem v zimskem času. Pri tem igra pomembno vlogo vreme. Zlasti neugodni so dnevi, ko temperature močno padejo in se pojavi še temperaturna inverzija. V takih pogojih koncentracije delcev močno narastejo. Ekstremen porast delcev pa se pojavi tudi ob kresovanju ter ob novoletnih prireditvah kot posledica uporabe pirotehnike in silvestrskega ognjemeta.

K čistejšemu zraku lahko prispeva trajnostna mobilnost.

Po sprejemu celostne prometne strategije za mesto Maribor v letu 2016 so bile dane možnosti za trajnostno urejanja prometa v mestu. Prednost pred avtomobilom dobivajo javni mestni promet, kolesar in pešec.

Kako?

Spreminjanje potovalnih navad je samo eden od ukrepov. Glede na realno velikost mesta in terensko konfiguracijo je Maribor zelo primeren za kolesarjenje. Prav tako pa si želimo, da se krajše poti v mestu ne opravijo z avtomobilom. Omogočanje varne kolesarske povezave vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti s centrom mesta je naslednja od prioritet MO Maribor. V skladu z danimi finančnimi možnostmi ta del strategije že uresničujemo. Zmanjšanje prometa skozi staro mestno jedro je prav tako ena od prioritet, še posebej pa povečanje privlačnosti javnega potniškega prometa.

Eden pomembnih pilotnih projektov, ki jih izvajate v okviru EU razpisa Urban Innovative Actions, je »Urban soil 4 food« (Urbana zemljina za hrano). Mestne biološke in mineralne odpadke boste uporabili za proizvodnjo kakovostne zemljine za uporabo pri urbanih vrtičkih. Za kakšno tehnologijo predelave odpadkov v zemljino gre in kako bodo urbani vrtički umeščeni v lokalno okolje? Na kakšen način bodo urbani vrtički upravljani in kako bodo pripomogli k socialni komponenti trajnostnega razvoja mesta?

Glavni cilj mariborskega projekta Urbana zemljina za hrano je uporaba mestnih odpadkov kot virov za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis. Projekt se začne z uporabo mestnih bioloških in mineralnih odpadkov za proizvodnjo kakovostne zemljine, ki jo uporabimo za proizvodnjo hrane, v parkih in gradbeništvu. Osem projektnih partnerjev bo v obdobju treh let razvilo tudi varno in certificirano zemljino s stransko proizvodnjo energije, kar bodo uresničili s tehnologijo fermentacije, pirolize in homogenizacije.

Projekt je opredeljen s štirimi glavnimi medsebojno povezanimi krogi. Materialni krog analizira materialne tokove odpadkov znotraj mesta, ki so uporabni za proizvodnjo urbanih zemljin. Krog hrane bo spremenil del neuporabljenih občinskih zemljišč v vrtove mestne skupnosti, kjer bo potekala kmetijska dejavnost, ki se zaključi z vzpostavitvijo urbane oznake živil. Odprti inovacijski krog bo vzpostavil kmetijsko-živilski laboratorij za razvoj in testiranje inovativnih pilotskih konceptov, kot so urbano cvetje za urbane čebele, mikro mestno vrtnarjenje, sanacijo zemljin v mestih ob hkratnem podpiranju inovativnih zagonov, ki delujejo na področju krožnega gospodarstva. Krog znanja bo v Sloveniji in Evropski uniji delil znanje, ki izhaja iz projekta, in se bo končal z razvojem certifikatov in patentov, da bi tehnologija mestne zemljine postala mednarodno priznana.

Kako v Mestni občini Maribor v trajnostne in druge projekte vključujete prebivalstvo in gospodarstvo ter kako pri tem uporabljate različne digitalne platforme? Kako ocenjujete razvojni, podjetniški in inovativni naboj prebivalcev in gospodarstva Maribora?

V procesu izdelave Trajnostne urbane strategije je bila delovna skupina, ki je pripravljala strategijo, sestavljena iz zainteresirane javnosti, predstavnikov nevladnih organizacij, Univerze v Mariboru in strokovnih sodelavcev MO Maribor. Na ta način je bila zagotovljena transparentnost procesa, izvedene so bile tudi javne delavnice in predstavitev za svetnike MS MOM. To prakso smo nadaljevali tudi pri izdelavi Strategije za prehod na krožno gospodarstvo, kjer smo opravili več predstavitev za javnost in deležnike iz gospodarstva, upravo MO Maribor in svetnike MS MOM. Prebivalci lahko tudi podajajo svoje predloge na digitalni platformi Inštituta WCYCLE Maribor, ki ima za to posebej odprt zavihek. So pa prebivalci zelo aktivni predvsem v nevladnih organizacijah in socialnih podjetjih, kjer določene aktivnosti s področja krožnega gospodarstva že izvajajo.

Odločili ste se tudi za mobilno aplikacijo Izboljšajmo Maribor.

Da. Od leta 2015 je Mestna občina Maribor v okviru evropskega projekta UPSIDE vzpostavila spletno mesto in mobilno aplikacijo »Izboljšajmo Maribor«. S tem želi prebivalcem in obiskovalcem mesta ponuditi možnost, da aktivno sodelujejo pri izboljšanju mesta na vseh področjih, od urejenosti okolja do prometa, izobraževanja, sociale, kulture, športa in drugih za občane pomembnih področjih. Osnovni namen aplikacije »Izboljšajmo Maribor« je olajšati občanov stik z lokalno skupnostjo, saj storitev s pomočjo sodobne tehnologije omogoča enostavno posredovanje pobud in vprašanj, ki se nanašajo na življenje v Mestni občini Maribor ter prejemanje odgovorov nanje. Uporabnik lahko do storitve dostopa z mobilno aplikacijo preko tabličnega računalnika ali pametnega telefona. Storitev je dostopna tudi na spletnem naslovu: http://izboljsajmo.maribor.si/ in deluje na dveh mobilnih platformah: iOS (Apple) in Android (Google) ter je na vpogled dostopna vsakomur brez prijave. MO Maribor je prav tako kot prva Slovenska občina v letu 2015 uvedla pilotni participativni proračun. Mestna četrt Radvanje pa je bila prva mestna četrt, ki pilotno uvaja model za soodločanje pri porabi javnih namenskih sredstev v skladu s smernicami Evropske listine o lokalni samoupravi. S širitvijo participativnega proračuna smo nadaljevali v letu 2017, ko se je projektu pridružilo 6 mestnih četrti in krajevnih skupnosti.