Pametna omrežja predstavljajo nadgradnjo obstoječega sistema – EOL 129/130

Zakaj je NEDO edinstven projekt v Evropi in katere energetske rešitve ali zamisli lahko pričakujejo različni partnerji, ki so udeleženi v projektu?

Ker zajema vse deležnike elektroenergetskega sistema in veliko število partnerjev. Preko 30 partnerjev iz Slovenije, iz Japonske samo Hitachi in agencija NEDO. V Sloveniji imamo prenos, distribucijo, industrijske partnerje, raziskovalne inštitucije. Projekt je tudi vsebinsko zelo širok. Ukvarjamo se z različnimi vsebinami pametnih omrežij. Uvajamo ga na lokacijah po vsej državi. Zato ga upravičeno smatramo kot nacionalni projekt.

Kaj lahko pričakujejo partnerji, ki so udeleženi.

Operaterji preskušajo nove načine obratovanja in s tem optimirajo svoje poslovanje. Posledično pomeni to za odjemalca bolj kakovostno dobavo električne energije ali nižjo ceno. Odvisno, za kateri ukrep gre. Odjemalec dobi tudi možnost, da s svojim aktivnim sodelovanjem dobi dodatne prihodke. Npr. če prilagaja svoj odjem. Industrijski partnerji dobijo možnost demonstracije svojih rešitev, s tem referenco, kar pomeni možnost prodaje na drugih trgih. Vsi skupaj dobimo ogromno količino znanja. V ospredje postavljam raziskovalne inštitucije, ki so nosilec znanja.

Koliko raziskovalnih organizacij je vključenih v projekt?

V projekt sta vključeni obe fakulteti, mariborska, ljubljanska, Elektroinštitut Milan Vidmar, Korona, raziskovalne organizacije so vključene pri razvoju naprednih funkcionalnosti. To je temelj projekta.

Kakšna pa je vloga podjetja ELES in kaj pomenijo posamezne vsebine projekta, ko gre za napredne sisteme vodenja omrežja, za aktivno vključevanje odjema in za učinkovito ravnanje z energijo? Eles financira razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z opremo oblikovale infrastrukturo pametnih omrežij.

Eles je lastnik projekta in financer skupaj z japonskim partnerjem. Smo uporabnik določenih rešitev in v določeni meri tudi izvajalci. Kaj dobimo? V elektroenergetskem sistemu se dogajajo spremembe, vanj vstopa množica obnovljivih virov, prihajajo električni avtomobili itd. Vse to se dogaja večinoma na nizki napetosti, kamor ima Eles danes bolj malo vpogleda. S tem projektom, s funkcionalnostmi, bomo v distribucijskem omrežju spremljali, kaj se sploh dogaja. Fokus je nizka napetost.

Ravno distributerji, na primer Elektro Ljubljana in drugi, govorijo, da niso usposobljeni za razpršene vire, da bi bilo potrebno hitreje razvijati omrežje.

Definitivno. Predvsem opozarjajo na finančni vidik. Obnovljivi viri so nov element v omrežju, kar pomeni, da je potrebno vlagati v omrežje. Priključevanje obnovljivih virov se lahko rešuje s klasičnimi naložbami, kar pomeni jačanje in širitev omrežja ali, kjer je možno, z alternativo. To so pametna omrežja. Bolje moramo izkoriščati obstoječe omrežje. Povsod to ni možno, ponekod pa je. In na to se fokusiramo v projektu.

Pri tem ciljate tudi na odjemalca.

Odjemalci dobivajo možnost, da so aktivni. Eles je zadolžen za varno delovanje sistema. Električne energije v nekih velikih količinah ni mogoče shranjevati, zato morata biti proizvodnja in odjem ves čas enaka. Ves čas so manjša nihanja, ki jih Eles pokriva s sistemskimi storitvami. Te sistemske storitve lahko kupujemo pri elektrarnah, ki so seveda okolju manj prijazne. Soočamo se tudi z dejstvom, da za nekatere sistemske storitve, npr. za sekundarno rezervo, preprosto ni dovolj ponudbe. Je niti ne moremo kupiti. Zato iščemo alternative pri odjemu. V preteklosti se je proizvodnja prilagajala in so odjemalci s svojim odjemom »počeli, kar so hoteli«. Danes poskušamo stimulirati odjemalce, da postanejo aktivni in da prilagajajo svoj odjem glede na naše signale. Že nekaj let imamo v terciarni rezervi okrog 20 MW odjema. Večinoma so storitev nudili veliki odjemalci, ker jim je najlažje in stroškovno najbolj učinkovito. Možnost je tudi pri gospodinjstvih. Koliko se lahko prilagajajo na naše zahteve? Te sistemske storitve so tehnično zahtevne, odzivnost mora biti zanesljiva itd. Potrebe imamo lahko sredi noči, skratka, gre za kompleksne poslovne modele.

Tretji del vsebine je URE.

Pri učinkoviti rabi z vidika omrežja ne gre toliko za to, koliko porabimo, ampak bolj za to, kdaj porabimo. Omrežje se vedno dimenzionira na konične obremenitve, bodisi odjema bodisi napetosti ali česarkoli. Zato moramo imeti omrežje ustrezno dimenzionirano. Z ukrepi pametnih omrežij poskušamo ekstreme blažiti in manjšati potrebe po širitvi omrežja.

Dejali ste, da Eles financira razvoj naprednih funkcionalnosti, kar naj bi skupaj z opremo oblikovalo infrastrukturo pametnih omrežij. Na katere napredne funkcionalnosti mislite?

V prvi fazi gre za funkcionalnost koordinirane regulacije napetosti. Se pravi od visoke, srednje, nizke napetosti. Z regulacijo napetosti se ukvarjamo predvsem zaradi vpliva obnovljivih virov. Mislim predvsem na ruralna območja, kjer je odjema relativno malo. Takrat napetost zelo pada. To bomo poskušali urediti z novimi elementi v omrežju in ustrezno zagotoviti kakovost napetosti. Drugi sklop funkcionalnosti se ukvarja z zanesljivostjo dobave. Naslednja funkcionalnost je kratkoročna napoved odjema po točkah v omrežju. Na določenem izvodu ali transformatorju ugotavljamo, kdaj bo prišlo do večjih obremenitev. Če to vemo, lahko ukrepamo. Zelo zanimiva funkcionalnost, ki je tudi povezana z regulacijo napetosti, je konzervativna rezerva napetosti (CVR). To je ukrep, s katerim s spreminjanjem napetosti vplivamo na delovno moč naprav. To Japonci v svojem sistemu uporabljajo.

Prva faza projekta še ni povsem končana, čeprav že napovedujete prehod v drugo fazo, ko se usmerjate na vzpostavite pametne skupnosti Idrije in Ljubljane. Kje ste zdaj?

V prvi fazi je bila inštalirana vsa oprema v omrežju, kar omogoča pridobivanje potrebnih podatkov in izvajanje aktivnih ukrepov v omrežju. Nadaljuje se z inštalacijo oziroma implementacijo naprednih sistemov vodenja z naprednimi funkcionalnostmi, o čemer sem govoril. Konec julija bomo prešli v testno obratovanje, nato je leto dni preizkušanja. Do novembra 2019. Takrat pa se prva faza dejansko zaključi.

In druga faza?

Druga faza je vsebinsko drugačna. Poteka tudi na drugih lokacijah. V zamudi smo zaradi zahtevnih pogajanj z japonskimi partnerji in zaradi usklajevanj. Po trenutnem planu kaže, da bo začetek v septembru.

Ste v prvi fazi namestili slovensko opremo?

Vso inštalacijo opreme so naredili slovenski partnerji. Gre za regulacijske transformatorje, za odklopnike, določene merilne naprave, informacijsko komunikacijske tehnologije. Vse te naprave je potrebno povezati s centri vodenja. Vse to so za Hitachi delali slovenski izvajalci. Nekatera oprema je domača, kot recimo regulacijski transformatorji, del pa so izvajalci kupili na trgu in izvedli samo integracijo. Generalno, vse te storitve, nekaj milijonov evrov, je Hitachi naročil pri slovenskih proizvajalcih.

Pojasnite vzpostavitev pametne skupnosti Idrije in Ljubljane? Za kakšne pametne skupnosti gre?

Z drugo fazo se osredotočamo na skupnosti, torej na odjemalce. Z novimi elementi, predvsem gre za hranilnik električne energije. Odjemalce bomo vključili v fleksibilni odjem. V Idriji bo fokus bolj na javnih zgradbah, kot so zdravstveni dom, policijska postaja, občina. V Ljubljani pa je v središču tega dela trgovski center kot neke vrste svojevrsten odjemalec. Vse to je rezultat zahtevnih pogajanj in usklajevanj z japonskim partnerjem, ki seveda išče svoje priložnosti na trgu. Poslovni model, ki zanima tudi japonskega poslovnega partnerja, je, kako replicirati pametno skupnost v alpskih mestih, kot je Idrija, in kako v trgovskih centrih, kar je nekaj drugega.

Kaj bo moral narediti odjemalec v Idriji ali v Ljubljani?

V obeh primerih skupnost dobi sistem področnega upravljanja z električno energijo. Se pravi, centraliziran sistem, ki bo v primeru Idrije zbiral podatke iz izbranih javnih stavb in pošiljal ustrezne ukaze v naprave v teh stavbah, komuniciral naprej s centri na višjem nivoju, kot je na primer Elesov, ali distribucijskih. Skupnost dobi vpogled, kaj se jim sploh dogaja s porabo energije. Idrija lahko na javnih stavbah dela primerjave, začne ugotavljati, če nimajo kje previsoke porabe, in jo z ukrepi zniža. Določene naprave bodo avtomatizirane in komunikacijsko povezane, kar pomeni, da lahko spreminjajo odjem glede na potrebe in zahteve operaterja omrežja. Enako je v Ljubljani, samo da je drug tip odjema.

Napovedujete, da bo pogodba za drugo fazo nared jeseni?

Japonski partner trenutno presoja vsebino druge faze. Najprej morata dokončno potrditi vsebino NEDO in Hitachi. Konec julija imajo zunanjo vsebinsko presojo, kjer skupina profesorjev potrdi ali poda pripombe. S pričakovano pozitivno odločitvijo te evalvacijske komisije je vsebina potrjena. Eles, NEDO in Hitachi morajo do septembra samo še uskladiti pogodbe.

Ali Eles sodeluje v pogajanjih in dogovorih ali bolj samo NEDO in Hitachi?

Pogodbeni odnos ima Eles z NEDO-m in Hitachijem, oni pa med sabo. Seveda sodelujemo, pri njihovih internih postopkih pa ne prav veliko, se pa zna zgoditi, da bomo šli na evalvacijsko komisijo. Določene vsebine jim niso dovolj blizu in bomo lažje argumentirali, zakaj smo se odločili za kakšno vsebino.

Ali je agencija NEDO še angažirana na kakšnem podobnem projektu v Evropi?

Agencija NEDO ima milijardo EUR in več proračuna. Projekte realizirajo povsod po svetu, ne samo v energetiki.

Mislim na tak projekt. Nekateri pravijo, da je to edinstven projekt v Evropi.

Edinstven je zagotovo z vidika širine vsebin. Imajo npr. projekt z baterijami na Poljskem in tudi v Nemčiji. Oba sta nastala za našim. V Španiji so že končali projekt, kjer je bil fokus na električnih vozilih.

Se pravi, da gre za to, na kaj se fokusirajo. Pri nas so se fokusirali na te vsebine, drugje pa na druge?

Tako. Oni ne smejo ponavljati vsebin. Čeprav sta projekta na Poljskem in v Nemčiji podobna. Morajo pač nekoliko drugače zapakirati baterijo.

Torej so zahteven sogovornik?

Zelo. Japonska je popolnima drugačna kultura. S »tipičnimi« Japonci je zelo zahtevno. Na drugi strani je za Japonce težko delati s »tipičnimi Slovenci«. Leta smo potrebovali, da smo se malo privadili drug na drugega, pa se še zmeraj nismo čisto.

Vendarle, do rezultata, do projekta je prišlo?

Seveda, pride. Toda traja. Tudi industrijski partnerji, ki imajo pogodbe z njimi, ravno tako pravijo, da s kakšnim zahodnim partnerjem pridejo do pogodbe bistveno hitreje kot z Japonci. Pri njih je pač takšen sistem dela.

V prvi fazi projekta ste vgradili 145 različnih naprav na infrastrukturi Elektra Celje, Elektra Maribor in družbe Eles. Za kakšne naprave gre, kaj z njimi spremljate, čigava je oprema, čigavo znanje?

Namestili smo tri regulacijske transformatorje, ki so plod slovenskega znanja, proizvajalca, to je Kolektor Etra, približno 30 odklopnikov, ostalo pa so merilne naprave, nekje deset je še RMU-jev. Odklopniki in regulacijski transformatorji so aktivni element. Z regulacijskim transformatorjem spreminjamo nastavitev preklopa, se pravi, da lahko vplivamo na napetost. Distribucijsko omrežje se začne pri transformatorju 110 kV omrežja, potem je dolg vod – 20 kV, od njega še nizkonapetostni vodi. Napetost pada. S temi transformatorji z višino prestave vplivamo, na kakšen način pada. Z odklopnikom lahko izoliramo del omrežja. Odklopniki so elementi, ki jih je danes že množica v slovenskem omrežju. Zdaj samo povečujemo njihovo količino, da lahko bolje upravljamo omrežje. Z merilnimi napravami dobro vemo, kaj se dogaja na nizki napetosti. Kolega iz Elektra Celje ima zelo lepo prispodobo glede stanja v nizkonapetostnem omrežju – je kot avto z orošenimi stekli. Približno vidiš, kam se pelješ, ampak ne prav dobro.

Večkrat ste omenili, da ne vemo, kaj se dogaja v nizkonapetostnem omrežju? Zakaj tega ne vemo?

V Sloveniji je nizkonapetostnega omrežja prek 40.000 km. Milijon odjemalcev. Je ogromno točk in bi bilo zelo drago, če bi želeli vse to opremiti z ustreznimi merilniki. Nihče nima toliko denarja. Tudi s tem projektom ne bomo opremili vseh točk, jih pa bomo toliko, da bomo lahko sklepali, kako ukrepati. Pomaga velik napredek informacijsko-komunikacijskih tehnologij, zato je povezovanje z množico teh točk lažje.

Čigavo znanje je v teh napravah?

Kar se tiče prve faze – razen regulacijskega transformatorja naprave niso nič novega. Odklopniki so že, merilniki so že, to je masovna proizvodnja, relativno nizka dodana vrednost. Dodana vrednost projekta je v funkcionalnostih. S tem ustvarjaš dodano vrednost.

V juliju se začne demonstracijsko obratovanje naprav za regulacijo napetosti, za lokalizacijo in izolacijo okvar, za obratovanje v zaprti zanki in za kratkoročno napoved odjema. Oskrba bo bolj zanesljiva, v omrežje boste lahko vključili razpršene vire. Zakaj izraz funkcionalnosti?

To, kar ste naštevali, so funkcionalnosti. Osrednji sistem v prvi fazi je distribucijski sistem vodenja, ki ga je prispeval Hitachi, to je software, ki ima določene funkcionalnosti. DMS sistem kot tak ni novost, dodana vrednost projekta je, da bomo te funkcionalnosti uvedli v prakso.

Če greva na demonstracijsko delovanje naprav. Katera od teh je za cilje tega projekta najbistvenejša?

Vse. Vse mora delovati z roko v roki. Software brez vseh stopetdeset naprav v omrežju ne more ničesar. Ne dobi podatkov, ne more pošiljati ukazov. Brez telekomunikacijskega omrežja tudi ne more ničesar početi. In obratno. Naprava sama po sebi je neuporabna. Mora imeti sistem, ki sproti preračunava stanje in daje ukaze. To so elementi celotnega sistema in teh funkcionalnosti.

V projekt ste vključili tudi 830 gospodinjstev na širšem območju Ptuja. Odjemalci naj bi povedali, kako sprejemajo dinamične tarifne sisteme in signale prenosnega operaterja. Odjemalci postajajo aktivni deležniki v elektroenergetskem sistemu. Kakšni so prvi rezultati?

Ta preizkus poteka že od decembra lani. Šli smo v zelo preprost koncept. Pri 730 odjemalcih nismo inštalirali ničesar. Dobili so samo sporočilo, da naj ob tem in tem času znižajo svojo porabo. 100 odjemalcev pa ima inštalirano določeno avtomatiko. Da avtomatsko izklaplja določene kraje. Testiramo različne principe. Projekt vodimo skupaj z Elektrom Maribor. Preskušamo dva ločena principa. Princip Elektra Maribor je kritična konična tarifa. To pomeni, da je cena omrežnine za odjemalca celo leto 10 % nižja, razen v petdesetih urah na leto, ki jih določi elektro operater za dan naprej. Takrat je desetkrat višja. Logika tega tarifnega sistema je – če odjemalec ne bi ničesar spremenil, bi plačal približno enako kot sicer. Seveda so lahko manjša odstopanja. Če pa se prilagaja, lahko prihrani do 10 %.

Kakšna je pripravljenost pri odjemalcih – gospodinjstvih?

Bili smo pozitivno presenečeni. Pričakovali smo neko povprečno znižanje v teh urah, torej 5, mogoče 10 % znižanja, a odjemalci so znižali porabo za 30 %. Res veliko. Moramo pa biti še malo rezervirani do rezultatov, ker je na začetku navdušenje veliko, s časoma pa se lahko malo zmanjša. Pravi rezultati bodo šele po enem letu. Prvi vtis je bil dober.

Kaj boste namestili v Idriji? Kakšna bo razlika med novim področnim sistemom upravljanja energije in distribucijskim vodenjem? Za kakšne spremembe gre? Kaj pomeni, da bo Elesu zagotovljena sekundarna rezerva in da bo optimizirana raba električne energije? Kako bo omogočeno napajanje kritičnih odjemalcev v primeru večjih havarij?

Kot sem že dejal, mesto dobi možnost pregleda, kaj se dogaja, in potem možnost ukrepanja. In za Eles možnost ponudbe fleksibilnosti. Zraven imamo hranilnik električne energije. Tak hranilnik bomo v projektu NEDO razširili, da ne bo opravljal samo ene funkcionalnosti, ampak bo na razpolago za več stvari. V normalnem obratovanju nam bo nudil sekundarno rezervo. To je rezerva, ki nam je danes primanjkuje, ki je na trgu ne moremo kupiti in tudi ne moremo kupiti tako kvalitetne, kot bi si želeli. Baterija ima v primerjavi s proizvodnjo to prednost, da je sposobna izredno hitro odreagirati. Baterija je krasno dopolnilo obstoječi ponudbi sekundarne rezerve in to je njeno normalno obratovanje. Lahko se zgodi, vremenska neugodnost, kot je bil žled, padejo vsi povezovalni vodi do Idrije. Idrija ostane v temi. Takrat lahko energijo, ki je v tej bateriji, uporabimo za napajanje kritične infrastrukture v mestu.

To je bil eden izmed razlogov, da ste šli v Idrijo?

Tudi. Projekt ima dolgo brado. Leta se je pripravljal. Japonci so razčlenjali množico možnosti še prej, preden je Eles prišel v zgodbo. Analizirali so več mest. Idrija se je od prvega dne izkazala kot izjemno odzivna, odprta za vse nove stvari in Japoncem je postala všeč iz teh razlogov. Ko se je pridružil Eles, smo nadaljevali. Skratka, Idrija dobi z baterijo možnost, da bo v primeru eventuelne krize manj prizadeta.

Ali lahko razumemo primer Idrije kot neke vrste pilotni projekt, uporaben tudi za druga območja?

Seveda. Na ta način so Japonci »kupili« zgodbo. V Evropi je 5000 alpskih mest. Če to demonstriraš v enem, pokažeš, da si mestu prinesel koristi, večje, kot so stroški novih sistemov. Potem lahko to poskušaš replicirati na drugih podobnih mestih v Evropi in širše.

Kaj se bo s projektom NEDO spremenilo v Ljubljani? Vodilni partner bo Eles, kako bodo vključeni Elektro Ljubljana, BTC in Energetika Ljubljana? Kako bi bralcu preprosto razložili pojem hranilnik energije? Del sistemskih rešitev družbe Eles, ki jih zagotavljajo predvsem premogovne in plinske elektrarne, se bo zagotovil iz sistemskih hranilnikov električne energije, a to bo še vedno energija iz tradicionalnih virov. Je tako?

Primarni namen hranilnika, tudi v Ljubljani, je sekundarna rezerva. Sekundarna rezerva je minutna, to je stvar, ki v bistvu odpravlja nihanja, ki so ves čas. Čisto normalna, ko proizvodnja ni enaka odjemu. Odjema ne moremo natančno napovedati. Ta nihanja sekundarno odpravljamo. Danes veliko večino sekundarne rezerve nudi Šoštanj. Večanje, manjšanje, to je vse premog. V obdobju enega leta pa je sekundarna rezerva približno na ničli. Lahko bi rekli, da je z vidika obremenjevanja okolja to nevtralna storitev, enkrat povečaš, enkrat zmanjšaš proizvodnjo.

Ali imate v načrtu, kdaj bi lahko vključili več zelenih virov energije?

Naše poslanstvo je zagotavljati možnosti, da se obnovljivi viri priključujejo. Nismo mi tisti, ki bi jih zagotovili. Mi jih ne smemo graditi, ne smemo imeti nobene proizvodnje. Mi samo želimo povečevati možnosti, da se razpršeni viri uporabijo v sistemu.

In s tem bodo te možnosti vzpostavljene? S tem, kar zdaj počnete?

Tako. To je predvsem prva faza. Povečujemo izrabljanje obstoječe infrastrukture. Primer: nekdo želi priključiti nov vir, zato je pač potrebno pojačati omrežje. Kar nekaj stane. Če mi s temi sistemi povečamo možnost vključevanja obnovljivih virov v obstoječe omrežje, potem ima ta lastnik manjši strošek priključka na omrežje.

Če se vrneva k bateriji, kako preprosto razložiti bralcu. Sistemska baterija je v bistvu podobno, kot da bi zložili skupaj ustrezno količino baterij iz mobitelov. Litij ionska baterija moči 1 MW s kapaciteto 1 MWh zasede približno za en ladijski kontejner prostora. Nato je še pol kontejnerja elektronike, transformatorjev itd. Gre za velik volumen. Da bi shranjevali energijo iz obnovljivih virov, ki bi jo proizvajali v viških poleti in to trošili pozimi, ni nobene logike. Je primerna za kratkotrajna nihanja, za večje shranjevanje energije pa to ni.

Tudi v prihodnosti ne?

V (mali) Sloveniji imamo 13 milijonov MWh letne porabe. Potrebovali bi strahotno količino baterij.

Ali težav z napetostjo podjetje ne more samo rešiti?

Da. Lahko. To je zanimivost, ki jo bomo preizkusili v projektu. Če se vrneva na začetek. Operater omrežja ima predpisane standarde kakovosti, ki so enaki za vse odjemalce. In te izpolnjuje. Določeni odjemalci, predvsem industrijski, pa potrebujejo zaradi narave svojih procesov, zaradi narave svojih naprav, višje standarde. Višji standard stane. Operater ga ne more zagotoviti, ker za to nima sredstev, ker on zagotavlja to, kar mu predpišejo. Za več mu ne zagotovijo sredstev. V omrežju pa se dogajajo upadi napetosti. So zelo kratkotrajni, par milisekund. A za kakšno industrijo lahko pomeni tudi en dan izpada proizvodnje. Za takšne primere so možni alternativni ukrepi. Najbolj pogost je UPS, ki je v svoji osnovi baterija. Ampak baterija, ki ima relativno nizko energijsko kapaciteto. Naša ideja je združiti funkcionalnosti UPS in sekundarne regulacije. Že danes vidimo poslovni model, da se baterije splačajo, hkrati pa še rešujejo industrijskega odjemalca.

Kdaj bo projekt NEDO končan in kakšna bo njegova vrednost?

Končan bo, če bo plan obveljal, v drugi polovici leta 2021. Druga faza, enako kot prva, bo trajala tri leta. Prva faza se zaključi konec leta 2019, druga pa konec leta 2021. Vrednost je 35 mio evrov. Približno 20 japonski partner, 15 Eles.

Koliko naših strokovnjakov sodeluje v celotnem projektu?

Množica. Zaradi oddaljenosti Japonske in zaradi razpršenosti naših partnerjev imamo koordinacije žal samo enkrat mesečno. Že samo na koordinacijo pride dvajset ljudi. Ti imajo še v svojih podjetjih svoje sodelavce, na stotine.

Sestanki so mesečno?

Da. Za vsako vsebino imamo mesečno koordinacijo. Skupaj z Japonci, tukaj. Vodja projekta prihaja vsak drugi teden, tehnična ekipa pa tudi pride vsak drugi ali tretji teden. Preračunali so, da je ceneje, če priletijo iz Japonske, kot pa da bi živeli tukaj. Potem bi morale pripotovati sem cele družine.

Kaj torej lahko na koncu druge faze pričakuje Ljubljana?

V Ljubljani želimo izboljšati shemo zasilnega napajanja v primeru izrednih dogodkov. So redki, se pa lahko zgodijo. Konkretno žled. Če takrat nekaj mesecev prej ne bi Eles zgradil daljnovod Beričevo-Krško, bi bila Ljubljana v temi. Oba daljnovoda proti Primorski in proti Štajerski sta bila podrta. Sedaj že imamo vzpostavljeno shemo, kako obdržati v napajanju čimveč odjema. V drugi fazi skupaj z Energetiko Ljubljana delamo sistem, ki bo v realnem času ves čas meril in preračunaval, koliko je odjema in koliko je proizvodnje. Potem bo obdržal čim večji možni otok. Zraven pa je še baterija, ki lahko ključno pripomore k širjenju otoka.

Ali to pomeni, da Slovenija s projektom NEDO ne more biti več v temi?

Ne, to ne. Še vedno bo, bo pa manj. Otočne sheme, ker z njimi ni vsakodnevne prakse, so nestabilne. Verjamemo, da lahko z baterijo sheme upravljamo bistveno bolj zanesljivo.