Informatizacija in modernizacija dobro, a dodana vrednost za povprečjem EU – EOL 128

Logist leta je tradicionalno priznanje, ki ga Slovensko logistično združenje podeljuje vsako leto in prispeva k promoviranju najboljše logistične prakse v podjetjih. Če analizirate 6 meril poslovne odličnosti v logistiki, po katerih komisija presoja kandidate, kaj se je spremenilo v zadnjih letih: kje so najočitnejše spremembe in kje se še zatika?

Kriteriji za izbor logista leta so organizacijska, tehnološka, informacijska, ekonomska, razvojna in okoljska odličnost logistike. Vprašanje je, kje smo v Sloveniji, koliko smo odlični. Zadnja leta je bil dan močan poudarek informatizaciji in tehnološki modernizaciji. Ob vsem »pompu« okrog Industrije 4.0 in digitalizaciji se je sedaj na tem področju zares začelo premikati na bolje. Seveda nas čaka še zelo veliko dela, vendar pa je smer prava.

Je na vseh področjih tako?

Ne. Drugačna zgodba je ne področju ekonomske in organizacijske odličnosti. Dejstvo, da imamo v EU praktično največjo rast logistike na eni strani, medtem ko na drugi strani zaostajamo po dodani vrednosti na zaposlenega celo za povprečjem, kaže kaj moramo spremeniti. Mislim na nove poslovne modele in na razvoj dodatnih storitev. Nekaj prinaša nova tehnologije, vsekakor pa ne vsega.

Veliko dela nas čaka tudi na področju organizacijske odličnosti. Zaradi digitalizacije in tehnološke modernizacije smo na to malo pozabili. Opažamo, da na tem področju ni večjih premikov. Tukaj so veliki izzivi tudi pri naročnikih, kjer se o razmejevanju med strateško in operativno nabavno ali prodajno funkcijo ne govori veliko. Logistika pogosto sistemsko sploh ni uvedena, v logističnih družbah pa področja razvoja logistike skoraj ni.

Takšno stanje je, čeprav menedžerska vodstva in stroka prisojata logistiki pogosto odločilen prispevek k dobremu poslovanju? Torej je logistika v podjetjih še vedno preveč podcenjen podsistem. Zakaj je tako?

Dokler je logistika organizacijsko razmejena nekje med nabavno, prodajno in proizvodno funkcijo, je to funkcijo težko obravnavati celovito. Povsem enako je tudi s stroškovnim delom, saj je na tak način otežen tudi celovit pogled na vse stroške, ki so povezani z logistiko. Potem pa je težje iskanje rezerv in sistematično zmanjševanje stroškov, kaj šele vzpostavljanja sistema stalnega napredka in razvoja.

Kot sem omenil že prej, organizacijska in razvojna komponenta logistike je premalo poudarjena in preslabo razumljena. To je tudi eden izzivov za združenje.

Kaj je v tem trenutku večji izziv za logiste v gospodarstvu – oskrbovalne verige, zelena logistika ali tehnološka modernizacija? Koliko so teme zelene logistike v ospredju vaših strokovnih srečanj?

Ne predstavljam si, da podjetje sprejema ukrepa na področju zelena logistike. Ukrepi se sprejemajo na tehnološkem, informacijskem in organizacijskem nivoju, posledice pa so potem bolj zelena in ekonomsko bolj učinkovita logistika. Bolj usposobljeni vozniki trošijo manj goriva in vozni park na dolgi rok potrebuje manj vzdrževanja. Organizacijsko in tehnološko dobro podprto planiranje distribucije oziroma transporta nam praviloma (!) omogoča boljši izkoristek voznega parka. Tako kot nam na strani proizvodnje in proizvodnih virov organizacijsko bolj zaokrožena logistika omogoča boljši nadzor nad stroški in bolj učinkovito prerazporejanje virov, itd. Še bi lahko našteval. Bistvo je torej v tem, da je logistika zelena, če izvajamo prave ukrepe, je torej posledica (tudi) pametne tehnološke modernizacije.

Kaj pa oskrbovalne verige?

Zelo podobno je z oskrbovalno verigo, ki celoten proces realizacije naročila razume in ga tudi obravnava bolj celovito – od kupca, naročnika, do dobavitelja oziroma obratno. Pri tem upošteva blagovni in informacijski tok. Vendar je tudi tukaj situacija podobna kot pri zeleni logistiki. Učinkovita oskrbovalne veriga je možna samo s pravimi ukrepi na informacijskem, tehnološkem in organizacijskem področju. Bolj kot se trudimo razumeti celoten (!) proces realizacije naročila, bolj lahko usmerimo ukrepe na pravo področje.

Tehnološka modernizacija je torej v tem primeru zares ukrep, za katerega velja, da so trendi obrnjeni v pravo smer, a nas kljub temu čaka še veliko dela.

Zelena logistika torej neposredno ni prisotna v naših predavanjih, seminarjih, obiskih sejmov ali dogodkih. O informatizaciji in digitalizaciji pa govorimo zelo veliko. V tem pogledu smo korak naprej, saj govorimo o ukrepih, ki delajo logistiko bolj zeleno.

Katere so glavne naloge vašega združenja v tem letu?

Na skupščini smo dobili nov mandat za naslednjih 5 let in nov Upravni odbor. Na novo smo postavili nekatere strateške cilje, zato je letošnje leto posvečeno predvsem organizaciji in notranji konsolidaciji, saj moramo tudi v Slovenskem logističnem združenju narediti korak naprej. Za nami je zelo uspešen mednarodni kongres »Oskrbovalne verige v znanosti in praksi«. Na kongresu je bilo preko 230 ljudi iz več kot 5 držav. To je pomemben preskok, vendar pa hkrati tudi obveznost. Dogodek želimo postaviti na seznam pomembnejših mednarodnih logističnih dogodkov, zato je internacionalizacija kongresa in združenja ena od pomembnejših aktivnosti. Druga pomembnejša strateška aktivnost je še večja povezanost s SRIPom Mobilnost in s tem z avtomobilskim grozdom. Do sedaj smo Združenje za promet, Avtomobilski grozd in Slovensko logistično združenje odlično sodelovali pri pripravi akcijskega načrta. To sodelovanje pa moramo še utrditi in ga nadgraditi pri izvedbi. Sodelovanje med naročniki in ponudniki logističnih storitev je izjemno pomembno, ga je premalo in tu želimo biti boljši. Sicer ostajamo zvesti tradiciji. Še naprej bomo organizirali oglede dobrih praks, obiske sejmov, dogodek Keep IT Simple in predavanja za naše člane. Letos bomo za člane ponudili tudi sistem povezanih delavnic na temo javnega nastopanja. Dela nam ne bo zmanjkalo.