| Izrazoslovje v logistiki | | izr.prof.dr. Darja Topolšek, Jure Hrvatin, Tina Cvahte Ojsteršek, mag., Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru | |
| Kljub temu, da termin logistika obstaja že nekaj stoletji, je bila opredelitev, kaj vsebinsko zajema, zgodovinsko podvržena oblikovanju narodov in protekciji, ki so jo narodi izpeljevali za zaščito svojih ekonomskih in gospodarskih interesov. Tako smo prispeli do stanja, kjer na relativno majhnih geografskih območjih obstaja množica izrazov za logistične storitve, objekte, sisteme in funkcije, ki se med seboj ne dopolnjujejo. Še več, ti termini se pogosto med seboj izključujejo in onemogočajo razvoj enotnega izrazoslovja. Predvsem pa je terminologija, povezana s temi objekti, neskladna tudi v Sloveniji. Gradili bi naj (oziroma že gradimo) več logističnih centrov- toda ali so to sploh logistični centri? | |
Termin logistika, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja sinonim za fizično distribucijo, se je počasi razvijal in dopolnjeval (Rimiené & Grundey, 2007). Z razvojem moderne infrastrukture, kot so hitri vlaki, kontejnerske ladje EEE razreda in transportna letala, je logistika dobivala vedno širše okvirje in tako prerasla svoje začetne opredelitve ter postala panoga globalnih razsežnosti. Zaradi raznolikosti mednarodnih okolij in različnih smeri razvoja je posledično prišlo tudi do neusklajenosti izrazoslovja med posameznimi geografskimi okolji na področju logističnih elementov in storitev.
Neusklajenost izrazoslovja v logistiki ima negativne posledice tako za ekonomsko in družbeno delovanje kot tudi za razvoj okoljevarstvenih sistemov. Moderna družba potrebuje paleto logističnih rešitev, ki bo prilagodljiva političnim, družbenim, naravnim in ekonomskim razmeram. Pojavlja se torej potreba po globalno usklajenem pristopu k razvoju logistike, posledično pa tudi potreba po enovitem definiranju različnih logističnih objektov in sistemov, kar bo omogočilo usklajevanje medregijskega in mednarodnega razvoja urbanizma, trgovanja, okoljevarstva in družbe. V tem članku bomo poskušali osvetliti ozadje pojmov logistični center, distribucijski center in skladišče.
Potreba po razlikovanju med logističnim in distribucijskim centrom ter skladiščem se je pojavila v 20. stoletju z razvojem urbanizacije. Koncept skladišča kot kraja shranjevanja surovin, polizdelkov in izdelkov je znan najdlje in sega tudi do antičnih Egipčanov. Skladiščenje, kot ga poznamo danes, pa se je začelo hitreje razvijati v obdobju kolonizacije, ko so se pojavile nove trgovske poti, ki so potrebovale prostore za shranjevanje blaga na poti od proizvodnje do ciljnih trgov in kupcev.
Pojav izrazov distribucijski center in logistični center je težje natančno umestiti na časovno premico. V veliki meri je to povezano z mešanimi definicijami teh izrazov, ki jih ponujajo avtorji (Rimiené & Grundey, 2007; Montwill, A., 2014; Higginson et al., 2005). Za razumevanje časovnega razvoja lahko omenimo, da je distribucijski center povezan z delovanjem skladišč kot nadpomenka ali kot podpomenka, odvisno od avtorja. V vsakem primeru pa je izraz tesno povezan s transportom, ki je bil v veliki meri zanemarjena veja logistike (Quinn, v Higginson et al., 2005).
Rimiené in Grundey (2007) pravita, da se je izraz logistični center pojavil v 70-letih prejšnjega stoletja. Njuna definicija izraza zajema med drugim tudi uporabo informacijske tehnologije v logistiki in vpliv logističnih dejavnosti na širšo regijo. Med funkcije logističnega centra prištevata tudi distribucijske dejavnosti in skladiščenje. Kot pravita Rimiené in Grundey (2007), je management distribucije prišel do izraza v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko so podjetja razvijala nove pristope na trg. Začela se je uporaba računalniško vodenih naprav, ki so omogočale izračunavanje in planiranje novih tržnih taktik, kot so segmentacija trga in dodatna maksimizacija dobička. Z razvojem koncepta oskrbovalnih verig – Supply chain, v 80-ih letih, pa se je razvil tudi koncept konsolidacije. Avtorici nadaljujeta, da je konsolidacijski proces omogočil razvoj outsourcing-a v logistiki in sprožil pojav, ki ga imenujemo 3rd party logistics ali 3-PL. Izraz logistični center je torej novejši in je posledica razvoja delovanja distribucijskih centrov. S širjenjem ciljnih trgov, iz regijsko usmerjenih na globalno usmerjene, se je razvila tudi logistika in logistične dejavnosti, ki jih izvajajo logistični objekti. Avtorici zato govorita o evoluciji logističnih centrov.
V tabeli smo zbrali podatke, ki so jih ponudili analizirani avtorji. Osredotočili smo se na elemente definicij, kdo opravlja z objektom, kdo so lastniki in uporabniki ter aktivnosti, ki se v objektu izvajajo. Takoj smo se soočili s težavo, da v analiziranih virih ni omenjenih vseh treh objektov. Tako so avtorji pustili ogromno luknjo med definicijami. Aktivnosti ter upraviteljske in lastniške lastnosti so posledično prepletene in razumljive le z lastno interpretacijo.
Opazimo, da imajo vsi avtorji podobno hierarhično zgradbo treh objektov. Logistični center je kraj, kjer se poleg ostalih, izvajajo še vse aktivnosti distribucijskih centrov. V distribucijskih centrih pa med drugimi izvajajo tudi aktivnosti, ki se izvajajo v skladiščih. Izjema so Higginson et al. (2005), ki pravijo, da so distribucijski centri osredotočeni na pretok blaga, zatorej opravljajo vse funkcije skladišča razen shrambe. Posledično so distribucijski centri hierarhično pod skladiščem. Gajšek et al. (2014) ponujajo četrto hierarhično stopnjo – logistično platformo, ki se osredotoča na širšo geografsko regijo. Podobno razmišljajo Montwill (2014), Skjött-Larsen et al. (2003) in Cheung et al. (2003), ko govorijo o pomorskih logističnih centrih in izpostavljajo pomen multimodalnosti. Ne glede na to, kako so logistične centre definirali, pa so avtorji vedno obdržali hierarhično zgradbo skladišče < distribucijski center < logistični center.
Iz hierarhične zgradbe izhajajo tudi upraviteljske ter lastniške in uporabniške lastnosti. Skladišča so najpogosteje v zasebnem upravljanju in lastništvu. Redko je vključena lokalna oblast. Ko govorimo o distribucijskih centrih, ki opravljajo več funkcij in zahtevajo večji začetni vložek, so subvencije ali koncesije pogostejše. Logistični centri pa so brez državne investicije skorajda nemogoči. Opazimo razliko pri avtorju Montwill (2014), ki je analiziral logistični center za eno urbano območje. Zaradi dobro razvitega območja, ki ga je objekt pokrival, državne koncesije niso potrebne. Uporabniki vseh treh objektov so v veliki meri podjetja iz privatnega sektorja gospodarstva. Lastništvo pa je delno v javni lasti. Slednje je tudi posledica začetnih investicij. Opazimo, da je v primeru avtorja Kabashkin (2007), močna informacijska podpora predvidena kot popolnoma zasebna. V javni lasti in delnem upravljanju pa ostaja razvoj prometne infrastrukture.
Ločevanje med logistični centri, distribucijskimi centri in skladišči je torej težko umestiti v množico različnih definicij izrazov. Veliko avtorjev se nagiba k analizi zgodovinskega razvoja logističnih storitev in objektov. Z evolucijo trgovanja in proizvodnje so se pojavljali novi načini in oblike blagovnih tokov. Ti so potrebovali nove objekte, ki so združevali aktivnosti ali opravljali neke druge, povsem nove storitve. Tudi sami bomo poskušali ponuditi definicijo izrazov na podlagi razvoja logističnih procesov.
Dejali bi torej, da je logistični center nadpomenka distribucijskega centra. Pogosto je usmerjen na širšo regijo in vedno multimodalen. Tukaj poteka konsolidacija večjih pošiljk, medtem ko v distribucijskih centrih poteka zaključna konsolidacija. Vse aktivnosti manipuliranja pa se najpogosteje izvajajo v skladiščih, organizirajo pa v pisarniških prostorih distribucijskih centrov.
VIRI
Cheung, K. R., Tong, H. J. & Slack, B. (2003). The transition from freight consolidation to logistics: the case of Hong Kong. Journal of transport geography, 11 (2003), str. 245-253.
Gafurov, I, Panasyuk, M. & Pudovik, E. (2014). Interregional logistic center as the growth point of regional economics. Procedia Economics and finance, 15(2014), str. 474-480.
Gajšek, B., Lipičnik, M. & Šimenc, M. (2012). The logistics platform disambiguation. Research in logistics & production, 2 (1), str. 69-80.
Higginson, K. J. & Bookbinder, H. J. (2005). Distribution centres in supply chain operations (e-gradivo). Celje: Fakulteta za logistiko.
Kabashkin, I. (2006). Logistics centres development: Case study of Latvia (e-gradivo). Celje: Fakulteta za logistiko.
Kabashkin, I. (2007). Logistics centres development in Latvia. Transport, 22 (4), str. 241-246.
Montwill, A. (2014). The role of seaports as logistics centers in the modelling of the sustainable system for distribution of goods in urban areas. Procedia – Social and behavioral sciences, 151(2014), str. 257-265.
Özdemir, D. (2009). Strategic choice for Istanbul: A domestic or international oreinetation for logistics? Cities, 27 (2010), str. 154-163.
Rimiené, K. & Grundey, D. (2007). Logistic centre concept through evolution and definition. Engineering economics, 4 (54), str. 87-95.
Skjött-Larsen, T., Paulsson, U. & Wandel, S. (2003). Logistics in the Öresund region after the bridge. European journal of operational research, 144 (2003), str. 247-256.
