| Ekolog v podjetju in doma | | Urška Košenina | |
| Koncesnine so v Sloveniji previsoke v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kar nas dela nekonkurenčne, trdi Martin Lah, ekolog v Radenski. Kljub pobudam sekcije polnilcem brezalkoholnih pijač sistema resorno ministrstvo ne spremeni. A to jih ne ovira, da kot podpornik Zaveze odgovornosti sektorja brezalkoholnih pijač ne bi spodbujali potrošnika k zdravim prehranjevalnim navadam in da ne bi videli priložnosti za izboljšanje poslovanja v zavezah za zeleno rast podjetje. Zmanjšujejo porabo vode in energentov, poleg tega pa stremijo k temu, da bi stekleno embalažo približali potrošniku. So med redkimi polnilci pijač, ki kar dve tretjini brezalkoholnih pijač polnijo v stekleno embalažo. | |
Ali je zmanjšanje rabe vode in energentov tudi v programu upravljanja z okoljem za leto 2018? Katere naloge so prednostne?
Program oziroma cilji ravnanja z okoljem v Radenski zajemajo zaščito in skrb nad vodnimi viri, ki so naše največje bogastvo. Prav tako je pomemben del okoljskih ciljev embalaža. V lanskem letu smo s spremembo tipa grla plastenke zmanjšali porabo PET materiala za ca. 52 ton. S podobnimi projekti bomo nadaljevali. Ob tem so še naši stalni cilji seveda še zmanjšanje specifične rabe vseh energentov, odpadkov in odpadnih voda ter sprotno izvajanje vseh zakonsko potrebnih monitoringov.
Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije v podjetju ter kaj kažejo vaši monitoringi o emisijah v zemljo in v zrak?
Specifično porabo vode smo v zadnjih dveh letih zmanjšali za 9,7 %, specifično porabo električne energije pa za 16,5 %. Naj omenim še, da v Radenski s kogeneracijo proizvedemo sami za ca. 10 % naših potreb električne energije. Z vidika emisij v zemljo in zrak smo v Radenski neproblematični. Naša tehnologija je takšna, da smo pri vseh parametrih precej pod dovoljenimi.
Poudarjate embalažo. Kako zmanjšujete porabo PET materiala, kakšen je delež rPET pri vaši embalaži?
Danes v Radenski upravljamo s širokim portfeljem blagovnih znamk, iz katerega izhaja tudi pester nabor različnih izdelkov in embalaž. Trenutno rPET ne uporabljamo v naši embalaži, a imamo v celotni prodaji več kot 2/3 izdelkov polnjenih v stekleno embalažo. Da bi stekleno embalažo še bolj približali kupcem, bomo to sezono pri nekaterih blagovnih znamkah obstoječo zamenjali z novo, še atraktivnejšo. Našo ponudbo bomo prilagajali različnim preferencam in življenjskim slogom naših kupcev, saj nam je njihovo zadovoljstvo prioriteta. Zagotovo pa bomo ohranili zavezo kakovosti in varnost naših proizvodov, ki jo gradimo na osnovah zahtev sistema HACCP, IFS Food ter AIB International standarda za proizvodnjo pijač.
Kaj predlagate Ministrstvu za okolje in prostor glede politike koncesnin za uporabo vode in kaj ekonomsko pomeni koncesnina za podjetje?
Naš predlog je MOP-u poznan že kar nekaj let, saj v sklopu sekcije polnilcev brezalkoholnih pijač usklajujemo in pojasnjujemo predstavnikom države, da je sistem koncesij v Sloveniji neživljenjski. Opredeljen je s formulo in toliko spremenljivkami, da stroškov koncesij nihče ne zna oziroma ne more natančno načrtovati), prav tako pa je višina koncesije previsoka v primerjavi s sosednjimi in tudi evropskimi državami. To nas dela nekonkurenčne, kar spoznavamo vedno znova, ko se primerjamo s podjetji naše branže v tujini oziroma znotraj skupine podjetij našega lastnika. Naša želja je, da naj bodo koncesije opredeljene enostavno in po višini primerljive s sosednjim oziroma evropskimi državami.
Katere elemente v programu trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva izpostavlja vaš lastnik?
V Radenski in v podjetjih Skupine Kofole predstavlja povratna steklena embalaža precejšen delež proizvodnje. To je pomemben vidik krožnega gospodarstva. Prav tako z okoljskimi programi in cilji ter s ciljnim spremljanjem rabe energentov stremimo k stalnemu zmanjševanju specifične rabe energentov na enoto proizvodnje. V Radenski in v vseh obratih lastnika Skupine Kofole skrbimo za zmanjšanje količine vseh odpadkov in njihovo predelavo.
V Sloveniji je prodaja pijač z dodanim sladkorjem glede na celotno populacijo zelo nizka. Pijač z dodanim sladkorjem se proda zgolj 46,7 l na prebivalca. Ali se pri slovenskem potrošniku krepi zavest o drugačnih prehranjevalnih navadah tudi ko gre za pijače?
Po našem mnenju se v slovenskem potrošniku krepi zavest o drugačnih, bolj zdravih prehranjevalnih navadah. K temu smo prispevali tudi kot podpisnik Zavez odgovornosti sektorja brezalkoholnih pijač že v letu 2015. Podpisnik in pobudnik je bila tudi Radenska. Pijačarska industrija v Sloveniji je bila prvi sektor, ki se je odločila za samoregulativo, prav tako pa je ena prvih v evropskem prostoru. Ta zgleden primer je pritegnil k sodelovanju tudi Ministrstvo za zdravje in MKGP. Temu zgledu sledijo sedaj že tudi drugi sektorji, npr. mlekarstvo, pekarstvo. Potrošnikom in okolju smo pokazali, da se zavedamo vsebnosti sladkorja v naših proizvodih in ga tudi ciljno zmanjšujemo, prav tako pa, da se sladkor nahaja še v obilici druge hrane, še celo v precej večjih količinah kot v pijačah. Najpomembnejše je, da smo vsi aktivni – od otrok, mladostnikov, odraslih, tudi starejših, in da se prehranjujemo raznoliko in zmerno. Del zavez je tudi v podpiranju športnih in rekreacijskih dogodkov in programov, kjer je Radenska že od nekdaj zelo aktivna in dejavna. Moram omeniti Maraton treh src, sponzorstva slovenskih športnikov – nordijci, podporo lokalnim športnim društvom in drugo.
Na kulturnem področju poleg Festivala Lent podpirate tudi Grossmanov festival filma in vina, ki je posvečen predvsem žanru grozljivk in fantastiki. Ste tudi vi ljubitelj grozljivk?
Verjamem, da se zdrav življenjski slog in polno življenje gradi tudi s kulturo, zato podpiramo številne kulturne dogodke. Seveda rad pogledam tudi kako grozljivko ali fantastični film, vendar pogosteje komedijo, kriminalko ali družinski film. Pri uživanju ob gledanju filmov mi je zelo pomembna družba, v kateri si film pogledam.
Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Ali poznate akcijo Pripelji srečo v službo in ali morda v podjetju analizirate potovalne navade zaposlenih?
Običajno prihajam v službo z avtomobilom. Žal je razdalja od doma do službe predolga za dnevno kolesarjenje. Veliko kolesarim v prostem času z družino oziroma otroki. Z akcijo Pripelji srečo v službo sem seznanjen in se mi zdi zelo spodbudna. Morda je zanimiva tudi za naše podjetje. Na nek način jo že živimo, saj se naši zaposleni v velikem številu na delo vozijo s kolesi, seveda v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih. Takrat je parkirišče avtomobilov skorajda prazno, velika kolesarnica pa polna. Precej sodelavcev je namreč iz okoliških, sosednjih krajev in radi pridejo s kolesom na delo.
Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in s katerimi ukrepi bi morali v Sloveniji zmanjšati uporabo lahkih plastičnih vrečk? Koliko plastike uporabite v vašem podjetju?
V podjetju smo seveda zagovornik zmanjšanja obremenjevanja okolja s plastiko. Smo namreč tudi eden redkih proizvajalcev brezalkoholnih pijač in vod, ki precejšen delež svojih proizvodov napolni v stekleno embalažo. Ta delež se nam v zadnjih treh letih celo povečuje. Kot podjetje se moramo seveda prilagajati trgu in kupcem, ki v zahtevajo naše proizvode v plastenkah. Stremimo k stalnemu zmanjševanju oziroma optimiziranju teže in dizajna plastenk. Glede rabe plastičnih vrečk sem pristaš rabe vrečk za večkratno uporabo ali pa papirnate embalaže. Vsi potrošniki moramo biti ozaveščeni. Plastične vrečke namreč vedno, ko jih uporabimo, drago plačamo, čeprav običajno delamo z njimi le reklamo trgovcem in ob tem še obremenjujemo okolje.
