| Izolacija iz tekstilnega viška | | Tanja Pangerl | |
| Tekstil je izjemno dober izolator. Ne le za človeško telo, ampak tudi za stavbe. To je dokazal Matjaž Aberšek, direktor podjetja Fonaterm d.o.o. Pri njih tekstilni višek uporabljajo za izdelavo izolacijskih granularjev z izjemnimi energetskimi in drugimi okoljskimi lastnostmi. Tekstilni višek pridobivajo predvsem iz avtomobilske industrije, kjer se uporablja samo visoko kakovosten tekstil, in iz odpadnih uniform iz podjetij. Sprejemanje in predelava uniform zahteva posebne zahteve o predelavi, ki jih morajo upoštevati. Trg je trenutno še bolj majhen, saj so izvajalci do tehnologije vpihavanja izolacije še precej skeptični. Vendar tisti, ki jo preizkusijo, prepoznajo njeno dodano vrednost. Za izolacijo namreč še niso prejeli nobene reklamacije. | |
Območna Gospodarska zbornica za Koroško vam je za izolacijo iz odsluženih uniform podelila srebrno priznanje za inovacijo. V čem je posebnost vaše eko inovacije? Kakšen je tržni potencial te izolacije?
Že več kot 10 let predelujemo tehnološke ostanke tekstila v toplotno in zvočno izolacijo. Odsluženih, uporabljenih, tekstilij je v Sloveniji in EU mnogo več, kolikor jih lahko ponovno uporabimo. Zato smo se v podjetju odločili, da izdelamo tehnologijo ponovne uporabe oziroma reciklaže odsluženih oblačil. Posebna težava je predelava uniform, ki praviloma nosijo embleme. Te uniforme morajo biti predelane pod strogim nadzorom. Za potrebe predelave uniform smo razvili poseben način sledenja od prevzema v postopek predelave do končnega produkta izolacije Fonaterm. Postopek je zasnovan tako, da omogoča t.i. Poka Yoke predelavo uniform. To pomeni, da so vse uniforme, ki jih prejmemo, pri nas tudi 100 % predelane. Vsa oblačila, ki jih predelujemo, med katera spadajo tudi uniforme, so predhodno oprana oziroma očiščena.
Prednosti vaše izolacije?
Izolacija izdelana iz tekstila ima mnogo boljše funkcije kot druge izolacije. Mislim na prehod in akumulacijo toplote, prehod vodne pare, odpornost na omočenje z vodo, absorbcijo in izolacijo zvoka itd. Tržni potencial izolacij, ki so izdelane iz odsluženih uniform, je zaenkrat majhen. Vendar se ponašamo s podatkom, da nismo prejeli nobene reklamacije v celotnem delovanju podjetja Fonaterm d.o.o., kar je več kot 10 let.
Kakšna je dostopnost do materiala odsluženih uniform?
Dostopnost do uniform za predelavo je pogojena s presojo, ki jo opravi lastnik uniform predvsem z namenom, da se zagotovi predelava vseh njihovih uniform.
Na trgu ponujate tudi izolacijo Fonaterm iz kosmičev tekstilnih ostankov, ki nastajajo pri krojenju avtomobilskih prevlek in vzglavnikov. Zaščitena je s patentom pri uradu za intelektualno lastnino. Kako je sploh prišlo do realizacije ideje za proizvodnjo izolacije iz tekstilnih ostankov?
Več kot 20 let sem delal v avtomobilski industriji in se srečeval s t.i. tehnološkim odpadom avtomobilskega tekstila. Avtomobilski tekstil je podvržen strogim normam avtomobilske industrije in spada v sam vrh tekstilij glede na kvaliteto. Ne oddaja nobenih škodljivih snovi, je trajen, ima dodatke, ki odganjajo mrčes, živali itd. Pri tehnološkem postopku razreza tekstila nastaja približno 8 % tehnološkega odpada, kar pomeni zelo velik strošek, saj je avtomobilski tekstil izredno drag. Izziv je bil zmanjševanje tehnološkega odpada oziroma iskanje rešitve za njegovo ponovno uporabo.
Porodila se je ideja. Če ljudje sebe oblačimo v tekstil, zakaj hiše oblačimo v predelan kamen, predelano steklo itd. Bunda, puhovka, ima v sebi kosmiče tekstila oziroma pene. V njej nas ne zebe, se ne potimo … Podobno funkcijo, vendar za preprečevanje vročine, imajo turbani, kape, klobuki, ki so prav tako izdelani iz tekstila. Torej, idejo z imenom Fonaterm (fona + term) je bilo potrebno realizirati. Realizacija ideje je bila zelo zahtevna. Mislim, da smo prvi na svetu razvili tehnologijo predelave tekstila v izolacijo. Skoraj nihče ni verjel, da nam bo uspelo in da bo izolacija tudi tržno uspešna.
Pri razvoju ideje so vas podprli?
V takratnem podjetju Johnson Controls-NTU, kjer so izdelovali vzglavnike in nekatere druge dele notranje avtomobilske opreme, je imel takratni direktor Dušan Grabnar izreden posluh za inovacije, zato je podprl razvoj. Pridobili smo Slovensko tehnično soglasje za nov izolacijski material z odličnimi funkcijami za potrebe toplotne in zvočne izolacije. Pridobili smo tudi SI Patent P-21620, ki ekonomsko in pravno ščiti tehnologijo predelave tekstila v izolacijski material Fonaterm granular. Prvi partner, ki je videl potencial in je ekonomsko podrl inovacijo, je bil Andrej Kupčič iz podjetja Tehnoles d.o.o. v Mariboru.
S katerimi institucijami ste sodelovali pri razvoju izdelka?
Sodelovali smo s tekstilnim institutom v Ljubljani, Fakulteto za strojništvo UM, Zavodom za gradbeništvo in z določenimi vodilnimi podjetji za gradbeništvo v Sloveniji. V Nemčiji sodelujemo s podjetjem BOLE gmbh , podjetjem X.Flock, za katerega smo tudi zastopniki, in še z nekaterimi drugimi.
Od kod dobivate material?
Material, to je avtomobilski tekstil, pridobivamo od podjetij, ki izdelujejo avtomobilski tekstil, in od tistih podjetij, ki uporabljajo avtomobilski tekstil za izdelavo avtomobilskih sedežev, naslonov ipd.
Ena pomembnejših lastnosti izolacije je njena energetska učinkovitost. Na kakšen način dosegate energetske in druge okoljske standarde?
Energetska učinkovitost Fonaterm granularja se povrne prej kot v enem letu. Torej, z uporabo Fonaterm granularja kot izolacijskega ovoja določenega bivalnega, ogrevanega ali hlajenega objekta prihranimo v enem letu več, kakor stane izoliranje tega objekta s Fonaterm granularjem. Tudi ogljični odtis je skoraj na ničli. Praksa v svetu je, da tekstil, ki ga ljudje ne moremo ponovno uporabiti, odlagajo na odlagališčih, kar pomeni ekološki problem, ali pa ga sežigajo v sežigalnicah ter na ta način posredno povzročajo negativne vplive na okolje. V našem podjetju del teh tekstilov predelamo in jim damo nov življenjski cikel v smislu ponovne uporabe.
Katere konkurenčne prednosti izdelka izpostavljate?
Izolacija Fonaterm iz tekstila je tako trajna, da jo lahko zakopljemo v zemljo, polivamo z vodo, tolčemo s kladivom, a je ne moremo uničiti. To pomeni, da je po adaptaciji ali celo rušenju stavbe možna ponovno uporabna kot izolacijski material v novem objektu.
Večina javnih stavb v Sloveniji je potrebna energetske prenove. Republika Slovenija si je zadala, da bo na leto energetsko prenovila 3 % stavb v slovenskem stavbnem fondu. Kako izolacija iz odpadnega tekstila ustreza zahtevam javnega zelenega naročanja?
Izolacija Fonaterm popolnoma ustreza, v veliki meri prekoračuje, merila energetske prenove, ki jih zahteva RS. Vendar se naše izolacije vpihujejo v predpripravljen volumen in terjajo drugačen pristop k izvedbi, kot je klasičen način izoliranja. Na ta način dobimo izolacijo v enem kosu, ki je prednapeta v volumnu, se ne poseda ter nima t.i. toplotnih mostov. Vendar so izvajalci bolj navajeni klasičnega načina. Zato je bilo sprva precej težko najti izvajalce, ki bi sprejeli to tehnologijo vpihavanja. Sedaj tisti, ki uporabljajo našo izolacijo, prisegajo nanjo.
Izolacija Fonaterm je uvrščena na seznam tudi pri Eko skladu, vendar zaradi svoje sestave spada pod skupino polimerov. Že dolgo čakamo, da bo zakonodaja uvedla skupino za reciklažne materiale in tako spodbudila ponovno uporabo oziroma recikliranje vseh materialov, tudi tekstila.
Kje se izolacija iz odpadnega tekstila najpogosteje uporablja oziroma za katere vrste objektov je najbolj primerna in kako se sklada z zahtevami trajnostne gradnje?
Zaradi zelo velike specifične toplote je Fonaterm granular zelo primeren za izolacijo podstrešij, mansard. Zaradi izjemne zvočne absorbcije in izolacije zvoka je učinkovit tudi za izolacijo sten med prostori. Izolacijo Fonaterm izdelujemo tudi v ploščah, ki pa so prvenstveno namenjene izolaciji zvoka, pohodnemu hrupu v kombinaciji z izolacijo toplote. Te plošče se uporabljajo za izolacijo zvočnih studijev, dvoran, predelnih sten med pisarnami, izolacijo talnih estrihov in podobno. Fonaterm izolacije skoraj v vseh funkcijskih zahtevah precej presegajo zahteve trajnostne gradnje.
