Ko poskušaš najti boljšo pot, pride do inovacij – EOL 124/125

Podjetje nastopa v tržni niši dinamičnih proizvajalcev peres manjših serij, oplemenitenih z dekorativnim tiskom. Strategija razvoja Vivapena temelji na inovativnih rešitvah, kot je na primer razvoj lastnega dovajalnega sistema za pisala, kar družbo uvršča v sam vrh proizvajalcev v svetovnem merilu. Direktorica Petra Melanšek pravi, da trajnostni tehnološki razvoj pomeni temelj za ekonomsko uspešnost in socialno varnost zaposlenih.

Podjetje oziroma takrat obrtno dejavnost je pred pol stoletja zasnoval oče Jože Melanšek. Čeprav je vodenje podjetja leta 2006 predal hčerki Petri, ostaja motor tehnološkega razvoja in inovativne dejavnosti, ki pa je že dodobra prekvasila celotno podjetje.

Kako se rojevajo inovativne ideje?

Jože Melanšek: Osnovna lastnost inovatorjev je, da so radovedni. Če nisi radoveden, če sprejemaš svet ali okolje tako, kot je, in nimaš nobene volje, da bi ga spreminjal, potem ne verjamem, da se sploh rodi kakšna ideja. Če pa si dojemljiv do okolja in vidiš stvari ter o njih razmišljaš, se te dotaknejo. Imam filozofijo, da sta vedno dve poti. Ena je boljša kot druga. Če poskušaš najti boljšo pot, pride do inovacij. Nič ni stoodstotno. Vse je lahko drugače. Vse ima dobre in slabe stvari.

Dobra ideja ne more priti tako, da se usedeš za mizo. Ideja mora priti spontano. Ko razmišljaš, se lahko ideja zgodi kadarkoli. Inovacije, ki se dogajajo pri nas, so rešitve problemov. Seveda so nekatere rešitve popolnoma drugačne, nove, in temu rečemo inovacija.

Kako pride do trajnostnih inovacij?

Nikoli nisem bil indolenten do narave. Vedno smo poskušali imeti vsaj v svojem okolju vse urejeno in vzdrževano. Ko smo se odločili, da bomo šli v izdelavo pisal, smo morali pridobiti znanje za dovajalni sistem črnila, ki je srce nalivnih peres in rolerjev. Ključni izziv je bil, kako doseči, da je površina tega dela, ki dovaja tinto, omočljiva, kar pomeni, da črnilo po njej teče. Črnilo po plastiki ali trdih snoveh ne teče. Formira se v kapljice, tako kot druga tekočina. To so dosegali ves čas, od leta 1887 do sedaj, z jedkanjem v žvepleni kislini. V 90. letih, ko sem spoznal to tehnologijo v Nemčiji, sem se takoj zavedal, da ta tekočina ni prijazna okolju. Tisti, ki so se ukvarjali z galvaniko, kot tisti, ki so se ukvarjali z dovajalniki za pisala, so jo po uporabi izlivali v odtok. Že takrat sem se odločil, da tega tako ne bomo delali.

Okoli leta 2002, ko smo se začeli s tem ukvarjati, je inštitut Fraunhofer v Nemčiji našel način za obdelavo površine s plazmo. Ko sem to prebral, me je potegnilo. Moj prijatelj je iznajditelj dovajalnika iz ABS-a. Plazmo mi je odsvetoval. A bil sem močno trmast. Navezal sem stik z Inštitutom Fraunhofer in kmalu smo dobili prvo komoro za plazmo. Eno leto kasneje smo po mnogih preizkusih začeli obdelovati dovajalnik v plazmi. V Nemčiji danes že delajo s plazmo, a še ne vsi. To, da imamo tehnologijo, ki je prijazna okolju, nas dela zelo prepoznavne.

Katera nova vrata vam odpira plazma?

Plazma je mlada znanost. Meritev skoraj ni bilo v industriji, samo na inštitutih. Priprave so bile drage z dragimi procesi, ki niso uporabni za industrijo. Industrija si ne more privoščiti atomskega mikroskopa. Želel sem si narediti sliko pod tem mikroskopom, ki pa je bila ocenjena na okoli 50 tisoč takratnih mark. Nam pa ni zadostovala le ena slika. Pri vsakem procesu smo potrebovali več slik, na podlagi katerih bi ocenili, katera smer je prava. Ko smo razmišljali, kako in kaj, smo prišli do ideje. Ključna stvar pri omočljivosti je vpadni kot, ki ga naredi kapljica, ki pade na površino. Bolj je kapljica raztegnjena, manjši je kot, boljša je površina. Pri neki inštituciji v Hamburgu, ki se ukvarja z mikrobiologijo, smo naročili stroj, s katerim merimo učinke obdelave v plazmi. Mislim, da smo na tem področju prvi. Ta stroj je lahko velik pripomoček Vivapena, da lahko razvija to dejavnost naprej, saj ni vseeno, kakšen je dovajalni sistem. Dovajalni sistem je lahko kvazi dober, lahko je pa kontrolirano dober.

So tudi črnila, ki jih uporabljate, okolju prijazna?

Včasih je bilo v črnilih veliko snovi, ki so bile okolju in zdravju škodljive. Danes ne več. Za črnila, ki jih delamo, in črnila za flomastre uporabljamo živilske barve, torej barve, ki jih uporablja živilska industrija za hrano, za bombone, sladice. Naš namen je, da morebitno lizanje flomastrov ali črnila otrok ne poškoduje.

Katera želja je največja, ki se vam je izpolnila?

To, kar je sedaj. Da podjetje dobro deluje, da ga dobro vodi Petra, da je v podjetju že prisoten vnuk Luka, ki vodi procese avtomatizacije. Vsaka generacija prinaša nove ideje. Spremembe so vedno nekaj dobrega, ker prinašajo boljše rešitve. Običajno ne delaš istih napak dvakrat, ampak se napakam izogneš in narediš nekaj boljšega. Lahko trdim, da je podjetje danes zelo dobro tehnološko razvito. Še vedno imamo več kot 70 % trga na nemškem področju. K nam prihajajo ljudje iz firm, ki predstavljajo vrhunec tehnike pisal v Evropi – najstarejše firme. Pohvalijo nas in mislim, da se nimamo česa sramovati. Nisem si mislil, da bomo šli tako daleč. Trg pisal je specialna niša, ki zahteva veliko znanja, seveda, ampak tudi veliko izkušenj. V drugih firmah, ki jih poznam, generacija, ki je odšla, ni poskrbela za prenos znanja na generacijo, ki je prišla. Prenos znanja iz zaposlenega na zaposlenega ni isto kot prenos znanja iz generacije na generacijo, kot se to dogaja v družinskih firmah, ko imaš čisto drugačen odnos do prenosa. Nimaš nobenih ovir. Nasprotno. Vsak starš si želi, da bi bil otrok boljši od njega. Za otroka bi dal več kot 100 %, če bi lahko.

V čem so izzivi družinskega podjetništva?

Odnosi so zelo pomembna stvar v življenju. Temeljiti morajo na spoštovanju. Če se dela lotiš profesionalno, potem moraš to delo profesionalno opraviti. Podjetje, ki sva ga imela z ženo, ni družina. Je sicer družinsko podjetje, ampak to ni domača dnevna soba. Problemi, ki so doma v dnevni sobi, ne morejo biti problemi podjetja. Ljudje, ki so v podjetju, ne smejo čutiti problemov, ki jih lahko ima družina doma. Zagotovo v življenju krizne situacije so, tem se ne moreš izogniti. Tu je zelo pomembno, da se obvladaš in da si profesionalec.

Kaj vas še vedno navduši?

Navduši me samoiniciativnost, da ljudje samodejno prinašajo dobre odločitve. Da poskrbijo, da bodo jutri zopet prišli delat v podjetje. Letos smo bili zopet postavljeni pred izziv, da razvijemo nalivno pero za znano blagovno znamko. Imeli smo veliko tehnoloških izzivov, pa tudi dekorativnih – tisk, obdelava površine, pakiranje itd. Res sem izjemno vesel, da smo celoten projekt izvedli tako dobro. Nalivno pero je bilo oktobra razstavljeno na nemškem sejmu Insides X in poželo velike pohvale. To me res navdušuje. Zakaj? Ker nas naredi pomembne. Kupec je zadovoljen, konkurenca nam daje priznanje, tudi drugi kupci nas kontaktirajo ali obiščejo.