Položaj prevoznikov |
 
Družinska podjetja, med njimi tudi prevozniška, so večinoma majhna, a ustvarijo kar tri četrtine dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in delovnih mest. Lastnik skupine Frigotransport Pišek s 85 zaposlenimi, 60 prikolicami ter 47 kamioni Peter Pišek je podjetniško pot začel pri devetnajstih letih. V družinsko podjetje so dobro vpeljani tudi njegovi štirje sinovi. Maja letos je postal Peter Pišek predsednik sekcije za promet pri OZS, že vrsto let pa si v Savinjski regiji prizadeva postaviti intermodalni logistični center. Spremembe prostorskega načrta v Celju še ni, vendar je z gradnjo začel na lokaciji, kjer ima gradbeno dovoljenje. Zdaj pričakuje, dobil je podporo gospodarskega in prometnega ministra, da celjska občina zaprosi za spremembo državnega prostorskega načrta in se tako odpre možnost za naložbe. Drugi tir bo lahko pomagal pri vzpostavitvi zalednih intermodalnih logističnih centrov. Peter Pišek je tudi prepričan, da je nelojalna konkurenca med največjimi problemi prevoznikov.
 
Peter Pišek

Peter Pišek

Z gradnjo novega logističnega centra ste odlašali, saj ste čakali na občinski prostorski načrt, sprememba bi omogočila bolj funkcionalno gradnjo. Te spremembe še niste dočakali. Zakaj ste se vseeno odločili za naložbo. Je zdaj že vse jasno?

Občinskega načrta še ni in ga še dolgo tudi ne bo. Za prvi del imam gradbeno dovoljenje že od leta 2012. Nekaj let sem čakal na prostorski načrt. Objekta ne bi umestil tukaj, kjer je gradbeno dovoljenje, temveč bi ga premestil za 20 m. Nisem ga mogel. Na koncu sem iz obupa začel zidati, saj mi je vmes poteklo tudi gradbeno dovoljenje, ki sem ga enkrat že podaljšal. Zadnji občinski prostorski plan Mestne občine Celje je bil sprejet v letu 2000. Na vsakem sestanku pri ministrih, vladi, ker imam tudi druge funkcije, vedno prosim pomoč še za Celje. V Klubu podjetnikov Zlatorog je bil nedavno tudi premier in sem ga prosil za pomoč. Njegov govor je bil gospodarsko naravnan, takšen, kot ga mi želimo. Pomembno je, da za besedami stojijo dejanja. Celje je gospodarsko nazadovalo za 50 let zaradi prostorskega plana. Probleme delajo kmetijci, Direkcija za vode itd. Pri direktorju Direktorata smo imeli sestanek. Prisotne so bile vse stranke, ki zastopamo mestni svet, vsa politika mesta Celje. V Celju nismo bili nikoli politično razdeljeni, vedno smo podpirali drug drugega v dobrih idejah za mesto. Tudi na tem sestanku smo bili v barviti sestavi in smo skupaj predstavljali vsaj 50.000 ljudi. Celotna regija je odvisna od prostorskega načrta, kar je bilo naše sporočilo strokovnjakom. Želimo rešitev, vendar je ne dobimo.

Zatika se tudi pri navezavi logističnega centra na avtocesto, ki je odmaknjena samo nekaj metrov. Kakšne možnosti imate in kdo vam lahko pomaga, Dars, občina? Kaj investicija pomeni za podjetje, za občino?

Občina je zelo kooperativna, pomaga. Najprej je potrebno najti prostorsko umestitev, kjer spet naletimo na prostorski plan. Tudi cesta mora biti prostorsko umeščena. Iščemo rešitev, tudi resorni minister in Ministrstvo za okolje in prostor. Mislim, da bomo postopek za DPN vodili pod taktirko lokalne skupnosti, da bo vse hitreje. Potrebno je podpirati take projekte, kot je na primer Magna. Velika Magna bo v Hočah, mala Magna bo Pišek, intermodalni logistični center v Celju. Držim za besedo vse, tudi premiera, ki je ob referendumu za drugi tir obljubil 9.000 delovnih mest. Od tega pričakujem vsaj 2.000 delovnih mest v Celju, ker Celje gospodarsko peša. Škoda, saj imamo čudovito geostrateško točko in več lokacij, prostor bivšega Merkurja in Kovinotehne na primer, da bi tam zgradili zaledna skladišča Luke Koper in intermodalno logistično skladišče. Sedaj je na potezi celjska občina. Izdelati mora dokument in zaprositi državo za spremembo za umeščanje po DPNju. Žoga je pri županu Bojanu Šrotu, ki ima absolutno podporo gospodarstva in mestnega sveta.

Kakšen objekt boste postavili, kaj vse bo obsegal? Kakšna bo vrednost investicije?

Investicija je vredna med 3,5 in 4 milijone eurov. Drugi del, ki ga sedaj umeščamo v prostor, je še cca. 6 milijonov, vse skupaj najmanj 10 milijonov. Mislim, da se bomo v enem letu lahko navezali na avtocesto. Tam načrtujemo še restavracijo, bencinsko črpalko in pa trgovino. Gre za kopijo počivališča Fram, le da bo naš center večji. Banka Koper mi je dala kredit, DPN bom moral najbrž plačati sam.

Postali ste predsednik sekcije za promet pri OZS. Kaj je v fokusu vašega programa in kakšni so rezultati?

Prva in edina prioriteta je pomagati slovenskemu prevozniku, ustvarjati pogoje za boljši jutri in za konkurenčnost na evropskih trgih. Glavna težava je Evropska direktiva napotenih in mobilnih delavcev. Naše Ministrstvo za delo nam je z zakonodajo o dohodnini ukinilo dnevnice, kar nas je uvrstilo med napotene delavce, kar mi nismo. Napoten delavec je tisti, ki gre v določeno državo in tam opravlja neka gradbena dela, mesec, dva, tri. Prevozniki smo mobilni delavci po vseh evropskih direktivah. O tem smo se večkrat pogovarjali na najvišjih nivojih, torej z odgovornimi predstavniki državnih organov. S 1.1. bo zakon sprejet in takrat gredo lahko vsa slovenska transportna podjetja v stečaj. Predstavljajte si. Delavec prejema sedaj osnovno plačo od 800 do 1200 eurov. To je osnovna plača, na katero plačaš dajatve, potem imajo pa dnevnice od 30 do 35 eurov na dan. Plača je sestavljena iz fiksnega dela in iz dnevnic. Če se nam zgodi, da zakon obvelja, smo pri bruto plači 3500 eurov in popolnoma nekonkurenčni. A vse kaže, da bomo problem uspeli rešiti. Drugo, na kar se osredotočamo, je priprava Evropske direktive, kjer proaktivno sodelujemo z našim ministrstvom in z Violeto Bulc.

Kakšno je vaše mnenje o nelojalni konkurenci tujih prevoznikov v Sloveniji in kako se lotevate tega problema?

Nelojalna konkurenca je drugi največji pereč problem slovenskega in evropskega prevoznika. Pri nas je ogromno prevoznikov iz tretjih držav, cca. 500 do 600 podjetij. Od tega jih je na Obrtni zbornici registriranih 20, druga so registrirana na Gospodarski zbornici. Na obeh je možno pridobiti Javno pooblastilo za izdajo licenc. Prevozniki iz tretjih držav pri nas registrirajo podjetje, morda zaposlijo še nekaj voznikov. Na enem naslovu lahko najdeš 20, 30 podjetji. Ves posel vodijo iz svojih matičnih držav, ki niso članice EU. V Sloveniji ne plačujejo dajatev, nimajo prostorov, nazadnje podjetje zaprejo, ne poravnajo obveznosti in se vrnejo domov. Tudi Evropska direktiva govori o tem problemu, tudi komisarka. Država mora zaostriti izdajo licenc, vzpostaviti močan nadzor nad temi podjetji in zahtevati, da imajo v Sloveniji pisarno in tu zaposlene ljudi. V Srbiji ima disponent cca. 500 eurov plače, pri nas dobrega disponenta pod 2.500 eurov ni. Zaščititi je potrebno ne le slovenski, temveč tudi evropski trg.

Organizirali ste tudi manifest, druženje slovenskih prevozniških družin…

Da, septembra smo OZS in GZS organizirali srečanje več kot 1.000 slovenskih prevoznikov. Smo na pravi poti. Resorni minister dr. Peter Gašperšič je bil pokrovitelj, sodelovali so še uslužbenci različnih državnih institucij in okoli 2.000 članov.

Kaj menite o elektronskem cestninjenju?

Z novo simulacijo cestnin, z elektronskim cestninjenjem, ki bo vzpostavljeno 1. 4. 2018, se bodo stroški cestnega prometa dvignili za vsaj 10 %. Imamo kar nekaj odcepov, ki niso bili zajeti v cestninjenje. Že samo s tem bomo dvignili strošek cestnine za slovenski tovorni promet, tudi za tranzitnega. Nemčija in Avstrija imata za svoje državljane bonuse, kar še preverjamo preko naših združenj. Iščemo torej rešitve, da bi bilo stanje evropsko primerljivo in da bi našemu prevozniku vrnili tisti del denarja, ki ga plačujemo več kot drugi evropski prevozniki.

Kje vidite prihodnost zelene logistike glede na to, da je cestni promet eden večjih onesnaževalcev Zemlje?

Strategija Evropske unije je usmerjena k vodi, zraku in železnici. S tem bi razbremenili ceste in ekologijo. Žal tega v zadnjih desetletjih ni bilo in tudi v naslednjih ne, ker je odzivnost cestnega prometa veliko boljša kot odzivnost železnice, zraka ali vode. Tudi kar se tiče dostopa pretovorov, sploh za naš segment, mislim na agroživilsko in farmacevtsko industrijo. Moramo biti odzivni, prevažamo sveže meso, rože, zdravila, ki so zelo občutljiva in morajo biti v posebnih transportnih sredstvih pod posebnimi pogoji. To so zelo specifični prevozi.

Pa vendar svet teži k spremembi…

Ja, ravno sedaj smo spraševali, kako je z našim strateškim razvojem glede na to, da je vlada sprejela akcijski načrt, da se bomo čez dobro desetletje vozili na elektriko. Tega jaz ne verjamem. Ni res, da tovorni promet najbolj onesnažuje, saj imamo najbolj ekološka vozila. Problem so PM10 delci, ker je velik tranzit na avtocestah. Ena od možnosti, ki jo vidim, je plin.

Tovornjake na železnice?

Problem železnic je, da jih je potrebno zgraditi. Tudi drugi tir sem podprl, ker je pomembno, da podpremo blagovne tokove. Bili bi neumni, če jih ne bi podprli. Deležen sem bil takšnih in drugačnih pritiskov, da ne podpremo projekta. Vprašanje je, če bi referendum uspel, ali ga zbornici ne bi podprli. Projekt smo podprli z odgovorno zavezo premiera, vlade. Pričakujemo teh 9.000 delovnih mest, pričakujemo razvoj regij, pričakujemo vzpostavitev intermodalnih logističnih centrov. Luka Koper v tem trenutku poka po šivih. Moramo narediti zaledna skladišča v Celju, Mariboru, Murski Soboti itd. Sedaj je potrebno vlado držati za besedo, ko se bo začel graditi drugi tir. Luka Koper bo sprejemala vedno več blagovnih tokov in te blagovne tokove slovenski transport potrebuje.