| Sheme | | mag. Vanesa Čanji | |
| Ravnanje z odpadno embalažo Evropska unija na sistemsko-izvedbeni ravni prepušča državam članicam, zato vsaka država to področje ureja po svoje. Vse po vrsti priznavajo, da niso brez velikih izzivov. Celo pregovorno urejena gospodarska okolja, kot je na primer nemško, ima velike pretrese na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ko mora korenito poseči v sistemsko ureditev. Na konferenci v Ljubljani so svoje izkušnje izmenjali DROE iz različnih evropskih držav, ki so članice organizacije Expra (Extended Producer Responsibility Alliance). Ta deluje kot zavezništvo družb za embalažo, predelavo in reciklažo odpadne embalaže, ki so v lasti zavezancev in delujejo na osnovi nedobičkonosnosti. Članica združenja Expra je tudi slovenska družba za ravnanje z odpadno embalažo Slopak. | |
Ena izmed osnovnih dilem v domala vseh evropskih državah je, ali je učinkovitejši sistem ravnanja z odpadno embalažo, v katerem deluje ena družba ali več konkurenčnih družb. Argumenti so različni, prav tako interesi, kar vodi k različnim sistemskih ureditvam v evropskem prostoru.
Na Češkem so pred kratkim izvedli mednarodno primerjalno raziskavo sistemov ravnanja z odpadno embalažo, v katero so vključili države, v katerih deluje samo ena družba za ravnanje z odpadno embalažo, in države, v katerih deluje več konkurenčnih družb za ravnanje z odpadno embalažo. Rezultati študije kažejo, da so učinkovitejši sistemi za ravnanje z odpadno embalažo z eno samo družbo, ne le pri okoljskih rezultatih, ampak tudi pri večini ekonomskih kazalnikov. Na trgih, kjer deluje več družb za ravnanje z odpadno embalažo, po rezultatih študije praviloma prihaja do številnih anomalij, kot je netransparentnost poslovanja, napačno poročanje, raznovrstni interesi, ki znižujejo ekonomsko vzdržnost sistema ipd.
To so težave, ki so že vrsto let znane na slovenskem trgu odpadne embalaže, kjer trenutno deluje šest družb za ravnanje z odpadno embalažo, gotovo največ v EU glede na število prebivalcev. Analizo slovenskega trga za ravnanje z odpadno embalažo je predstavil študent Aljoša Petek, ki je skupaj s kolegi (Eva Jerman, Pia Novak, Sandra Pavlič, Katja Kastelic, Špela Vojčič, Nika Pečevnik, Irma Ljubijankić ) v okviru evropskega projekta pripravil dokument z naslovom Pravno urejeno, okolju prijazno in gospodarsko učinkovito ravnanje z odpadno embalažo v Sloveniji. Urednica in pedagoška mentorica je bila izr. prof. dr. Vasilka Sancin, pedagoška mentorica doc. dr. Simona Korenjak Černe, delovna mentorja pa Srečko Bukovec in Erika Oblak.
Avtorji študije menijo, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji v fazi, ko so nujno potrebne celovite in sistemske rešitve. V študiji ponujajo predloge, ki so lahko zakonodajalcu in deležnikom v pomoč pri oblikovanju zakonodaje in prakse v prihodnje.
Glavna teza študije je, da se zavzema za vzpostavitev enostavnega in transparentnega sistema. Trenutno stanje vodi do številnih internih konfliktov med deležniki, kar v praksi pomeni pomanjkanje dialoga med ključnimi akterji, medsebojno izigravanje in nepripravljenost za oblikovanje skupnih rešitev. Poenostavitev in transparentnost sistema je mogoča ob vzpostavitvi sistema z eno DROE na ravni države, ali pa z več DROE ob vzpostavitvi neodvisnega in strokovnega organa v sistemu. V obeh sistemih je možno vodenje transparentne in dostopne centralne evidence, ki ustreza dejanskim podatkom iz prakse, lažji državni nadzor nad izpolnjevanjem okoljskih obveznosti gospodarstva in zdravo konkurenčno okolje.
Študija opozarja, da se v praksi pojavljajo najpogostejši konflikti med komunalami in DROE ter med DROE samimi. Mnoštvo interesov, različnih lastniških struktur in raznolikih pogledov na isto problematiko je rezultat nejasnih vlog deležnikov v sistemu. Eden izmed primarnih razlogov za vzpostavitev razširjene odgovornosti proizvajalca je razbremenitev države in komunal, kar se v praksi ni zgodilo. V Sloveniji namesto gospodarstva celotno fazo zbiranja odpadne embalaže financirajo in izvajajo potrošniki kot državljani in komunale kot javna podjetja. Nujno je treba z zakonom jasno in natančno določiti vsaj, kako morajo z odpadno embalažo ravnati komunale (npr. ustrezno skladiščenje), način, kako morajo ugotoviti količino zbrane OE (s tehtanjem odpadkov in ne z oblikovanjem pavšalnih ocen teže OE na podlagi volumna zbranih odpadkov) in pod kakšnimi pogoji jo DROE od komunal prevzemajo (katere dejavnosti in stroške morajo izvajati in kriti DROE in katere komunale).
Kjer se srečujeta javni interes varstva okolja in zasebni interes gospodarskih družb, je nujno treba določiti kazni, ki morajo imeti za potencialne kršitelje odvračilni učinek. Pristojnemu državnemu inšpekcijskemu organu je obenem treba zagotoviti ustrezno pravno podlago v Zakonu o varstvu okolja in podzakonskih predpisih za ugotavljanje kršitev pri deležnikih in učinkovito izrekanje sankcij.
Avtorji študije se zavzemajo, da bi v Sloveniji delovala ena družba za ravnanje z odpadno embalažo, če pa ostane več DROE, naj bi delovale pod upravljanjem klirinške hiše. Tako bi vzpostavili enostaven in transparenten sistem, kjer so jasno določene pravice in obveznosti deležnikov in kjer je v praksi inšpektorjem omogočen ustrezen nadzor in izrekanje izvršljivih sankcij.
Sistem z eno DROE
Za vzpostavitev sistema, kjer deluje ena DROE na ravni države, bi bilo treba določiti jasne pogoje za delovanje in ustrezno prilagoditi zakonodajo. V ZVO-1 bi bilo treba odpraviti konkurenco na trgu DROE. Predlog avtorjev študije je, da je delovanje DROE neprofitno.
Urediti bi bilo treba njen odnos z državnimi organi predvsem glede rednih revizij države nad DROE in DROE nad zavezanci, kar vzpostavlja dvojni sistem nadzora. Potrebna so jasna pravila za interakcijo s komunalami, saj bi v nasprotnem primeru še naprej prihajalo do konfliktnih situacij. Razmerje med DROE in komunalami bi bilo treba urediti v ZVO, ki naj bo podlaga za podzakonski predpis, ki bo natančno opredelil vse faze interakcije med DROE in IJS s poudarkom na ustreznem prevzemanju KOE.
Sistem z več DROE
Predlog je, da se v ZVO-1 jasno opredeli zakonska podlaga, na osnovi katere naj podzakonski akt podrobno uredi tako pogoje za dodelitev okoljevarstvenega dovoljenja DROE kot za njegov odvzem. Zakon ali podzakonski akt naj prav tako uredi vprašanje zavrnitve vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Pogoji za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja naj bodo strožji kot v obstoječi ureditvi, z možnostjo omejitve izdanih dovoljenj. Zakon ali podzakonski akt naj med drugim kot posledico neprevzemanja OE s strani DROE na komunalah tudi predvidi odvzem okoljevarstvenega dovoljenja ob predhodnem opozorilu in roku za odpravo nepravilnosti.
Vsi sistemi v državah EU, kjer deluje več DROE, z izjemo Slovenije, imajo vzpostavljen organ nadzora v obliki klirinške hiše. S spremembami zakonodaje EU bo ta v sistemih z več DROE postala obvezna.
Ob ohranitvi takega sistema z več DROE bi bilo treba ustanoviti nadzorni organ v obliki klirinške hiše, ki bi skrbela za določanje deležev prevzemanja, spodbujanje nadzora nad DROE, koordiniranje delovanja udeležencev v sistemu in urejanje konkurence. Klirinško hišo naj ustanovi država ter s tem v čim večji meri odstrani vpliv zasebnih interesov. Delovanje klirinške hiše mora biti neodvisno in strokovno. Preprečeno mora biti pobiranje le tržno zanimive embalaže.
Avtorji študije se zavzemajo, naj se zaradi obstoječe slabe prakse in ustvarjanja zdravega konkurenčnega okolja v prihodnosti določi, da so DROE lahko organizirane le neprofitno.
Za uspešno delovanje sistema, v katerem deluje več DROE, je nujna jasna razmejitev pristojnosti med deležniki. Treba je urediti tudi njihove medsebojne interakcije, ki jih lahko s svojim delovanjem nadzira klirinška hiša.
Sankcije brez ustreznega inšpekcijskega nadzora niso učinkovite, zato je treba vzpostaviti tesno sodelovanje med inšpekcijskimi organi in klirinško hišo, ki zavezance opozarja na kršitve. Če jih ne odpravijo, to sporoči ION, ki opravi izredni pregled in ob ugotovitvi kršitev naloži ustrezne sankcije. Avtorji študije poudarjajo, naj bo DROE ustanovljena s strani zavezancev in ne s strani izvajalcev storitev zbiranja in predelave odpadne embalaže.
Glede na ponavljajoče težave s prevzemanjem odpadne embalaže s strani DREO avtorji študije predlagajo, naj se prevzemni deleži določijo s 1. 1. v vsakem letu za tekoče leto. Zavezanci in DROE naj vsak mesec ali kvartal nadzornemu organu poročajo o morebitnih spremembah tržnih deležev, nato naj klirinška hiša revidira v prejšnjem obdobju določene deleže in DROE ob morebitnih spremembah določi nove prevzemne deleže.
Centralna evidenca podatkov
Ne glede na izbran sistem mora država vzpostaviti elektronski sistem, v katerega lahko dostopajo DROE in zavezanci in v katerega lahko sami vnašajo podatke ter oddajajo poročila. Nadzor nad resničnostjo podatkov naj z rednimi in izrednimi pregledi opravljajo državni inšpektorji, pristojni za okolje in naravo.
Full-cost sistem
Spremembe zakonodaje EU predvidevajo, da države članice obvezno vzpostavijo sistem razširjene odgovornosti proizvajalca in full-cost sistem. Tudi Slovenija bo morala oblikovati sistem, v katerem zbiranje, predelavo in reciklažo financirajo proizvajalci in ne potrošniki. V trenutnem sistemu potrošniki po ocenah deležnikov preko financiranja zbiranja odpadne embalaže v Sloveniji financirajo kar 65 % stroškov celotnega postopka ravnanja z odpadno embalažo (strošek zbiranja je približno 200 eur/tono, strošek nadaljnje obdelave pa 70 eur/tono).
Državni nadzor in določitev sankcij
Odgovorne osebe DROE in zastopniki zavezancev morajo biti odgovorni za svoje delovanje. Za manjše prekrške bi bila po zaključkih študije primerna možnost izreka finančne kazni do višine 15.000 EUR, za resne kršitve pa glede na težo dejanja izrek finančne kazni do 100.000 EUR in/ali odvzem prostosti do 3 let, za kar je treba ustrezno prilagoditi Kazenski zakonik. V sistemu, kjer deluje ena DROE, do resnejših kršitev ob rednem nadzoru stežka pride.
Nižji prag za poročanje
Delež odpadne embalaže proizvajalcev, ki jim po veljavni zakonodaji ni treba poročati o količinah danih na trg, naj bi dosegal četrtino vse odpadne embalaže v Sloveniji. Sprememba zakonodaje predvideva znižanje praga za poročanje na 5000 kg, po mnenju avtorjev študije pa bi bilo ustrezneje, da se ta spusti na 500 – 1000 kg. Tako bi se povečala transparentnost pri ugotavljanju izvora embalaže, ki je bistvenega pomena pri določanju deležev DROE. Zaradi večje preglednosti bi se zmanjšal tudi manevrski prostor gospodarskih subjektov, ki na trg dajejo večje količine embalaže, kot jih prijavijo.
Individualne sheme
Avtorji študije predlagajo, da naj zakonodaja še naprej dopušča vzpostavitev in delovanje individualnih shem, vendar naj omogoča zavezancem ugodne pogoje za vključitev v DROE. Individualnim zavezancem samostojna skrb za ravnanje z OE namreč predstavlja večjo infrastrukturno in stroškovno obremenitev, kar vodi do slabše stroškovne in okoljske učinkovitosti. Tudi ozaveščanje splošne javnosti je na individualni ravni bistveno oteženo in dražje.
Obvezno ozaveščanje
Študija predlaga, da bi bilo treba zakonsko določiti obveznost ozaveščanja o ločevanju odpadkov predvsem s strani proizvajalcev in DROE, v manjši meri tudi komunalnih podjetij. Poudarek bi moral biti predvsem na obveznosti ločevanja, jasnosti navodil za ločevanje ter enostavnosti sistemov ločevanja.
