Gradnja hidroelektrarn traja manj časa kot pogovori o umeščanju v prostor – EOL 122

Pri oceni dosedanjega izvajanja Akcijskega načrta je bistvena ugotovitev, da Slovenija do leta 2020 ne bo izpolnila evropskega cilja, torej 25 % deleža OVE v bruto rabi končne energije, če bo nadaljevala s sedanjo prakso. Kje so potrebne spremembe?

Ministrstvo za infrastrukturo je pristojno tudi za oblikovanje energetske politike in akcijskih načrtov, vključno s podpornimi shemami. Podeljujemo energetska dovoljenja za nove proizvodne enote, ki omogočajo in spodbujajo doseganje cilja 25 % deleža OVE. Po neuradnih podatkih se je delež OVE v bruto rabi končne energije iz leta 2015 znižal z 22,0 % na 21,2 % v letu 2016, kar je posledica težav pri umeščanju hidroelektrarn (HE) in vetrnih elektrarn (VE) v prostor. Za to sta dva razloga. Prvi je območje Nature 2000, ki obsega preko 37 % površine Slovenije. To predstavlja skoraj dvakrat več (za)varovanih površin od povprečja v EU. Drugi pa je družbena sprejemljivost pri umeščanju v prostor, saj temu velikokrat nasprotujejo posamezniki, nevladne organizacije, civilne iniciative, v nekaterih primerih pa tudi lokalno prebivalstvo.

Pri sončnih elektrarnah je drugače.

Sončne elektrarne so edini vir, ki pri umeščanju v prostor ni problematičen. So dobra rešitev, saj imamo dovolj površin za namestitev sončnih elektrarn. Žal pa sončne elektrarne zahtevajo okrog osemkrat večje zmogljivosti za ciljni rezultat proizvodnje glede na čas obsevanja sonca. Ob tem za hranjenje presežkov še nimamo ustreznih rešitev. Različne tehnične rešitve sicer obstajajo, a so še sorazmerno drage z vidika investicijskih izdatkov, pa tudi stroška izgub pri pretvorbi. V prihodnje bo potrebno izkoristiti tudi vodni potencial in veter. Energetski koncept Slovenije, ki ga na ministrstvu pripravljamo, je razvojni dokument na področju energetike. Odgovore bo dal na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter sprejetih mednarodnih obveznosti. Določil bo cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let. Okvirno za prihodnjih 40 let. Tudi za OVE.

Gradivo omenja podporo za proizvodnjo električne energije iz OVE, pri tem pa med ključnimi načrtovanimi ukrepi med drugim navaja proaktivno vlogo države pri izgradnji HE. Ali prav odsotnost te proaktivne vloge ne vpliva na prepočasno izvajanje naložb v hidroelektrarne, HE Mokrice se oddaljuje itd.?

Naj na začetku opozorim, da novih HE, kakor tudi drugih proizvodnih enot električne energije, ne gradi država, temveč posamezni investitorji. Ti v svojem imenu in na svoje stroške načrtujejo, umeščajo v prostor, pridobivajo vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje ter na koncu objekt tudi zgradijo. Res je, da so ti investitorji gospodarske družbe v (ne)posredni 100 % lasti države. A teh ne nadzoruje naše ministrstvo, temveč SDH. Opozoril bi rad na določeno protislovje. Sama izgradnja zadnjih HE, se pravi HE Blanca-Arto, HE Krško in HE Brežice, je trajala manj časa, kot je bilo porabljenega za pogovore o umeščanju v prostor in za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja.

Ali niso postopki stvar države?

Prepričan sem, da se te postopke da skrajšati. Tu so rezerve. Država bi lahko nastopila bolj proaktivno. Res pa je, da je naša prostorska in okoljska zakonodaja skladna z EU zakonodajo ter z Aarhuško konvencijo, kar na vseh stopnjah omogoča sodelovanje zainteresirane javnosti. To vnaša dodatno demokratičnost in transparentnost pri postopkih, ki pa so tako dolgotrajnejši. Žal ugotavljam, da prihaja včasih do zlorabe dobronamernih mehanizmov. Zasledujejo se cilji, ki niso vedno cilji družbe kot celote. To pomeni, da demokratičnost in transparentnost sistema ne zagotavljata objektivne sprejemljivosti objektov.

Vendar bo potrebno v obdobju 2016-2020 delež OVE v rabi bruto končne energije povečati še za 3 %. Kako bo Slovenija to dosegla, saj je doslej k preseganju ciljev prispeval predvsem sektor ogrevanja in hlajenja, pri električni energiji in prometu pa zaostajamo?

Z gospodarsko rastjo in s tem izboljšano bonitetno oceno Slovenije se je vrnil optimizem. To je, lahko rečem, posledica preudarne monetarne in fiskalne politike te vlade ter spodbujanja tujih neposrednih investicij in mednarodne vključenosti Slovenije. Ne gre le za rast, tudi neposrednih tujih investicij je več. Na drugi strani bo zaradi večjih potreb po energiji to zahtevalo še višjo rast pri deležu OVE. Temu bo težje slediti, še posebej, ker so zamude pri izgradnji HE na Savi.

Po izrazitem porastu proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah, zanje ni več takšnega zanimanja. A v posodobljenem scenariju je večja izraba sončne energije izbrana kot najboljši scenarij. S katerimi ukrepi bo mogoče doseči cilje do leta 2020?

Posodobljen Akcijski načrt za OVE za obdobje 2010–2020 predvideva osvežitev nabora obstoječih ukrepov in določa konkretne cilje za učinke finančnih spodbud do leta 2020. Predvidena je prenovljena podporna shema. Z njo naj bi proizvedli 373 GWh električne energije iz OVE. S spodbudami Eko sklada za gospodinjstva naj bi pridobili 384 GWh toplote oziroma hladu iz OVE. Predvidene so tudi spodbude iz sredstev Operativnega programa Evropske kohezijske politike, in sicer za energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju, spodbude OVE iz naslova Programa razvoja podeželja in spodbude za samooskrbo z električno energijo iz OVE. Torej gre za več virov spodbud.

Za doseganje cilja do leta 2030 sta izdelana dva scenarija: vetrni, večja izraba vetrne energije, in sončni, večja izraba sončne energije. Z ekonomskega vidika sta scenarija primerljiva, z vidika verjetnosti realizacije zaradi manjših ovir pri umeščanju v prostor pa ocenjujemo sončni scenarij kot boljši, zato je ta scenarij določen kot scenarij posodobljenega AN OVE.

So cilji dosegljivi?

Da. Cilje je možno doseči. A nujno bo spoznanje, da to niso zgolj cilji neke vlade, temveč naše države. Torej vseh nas, kar radi pozabimo.

Zakaj je pri izvajanju akcijskega načrta OVE največ zaostankov pri deležu biogoriv v prometu, pri izgradnji velikih hidroelektrarn in pri izvajanju podpore shem električne energije iz OVE iz razpršenih virov?

Res je. Zamude so. Pri velikih HE je prišlo do zamud pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja. Tudi postopki državnih prostorskih načrtov (DPN) ne potekajo tako hitro, kot je bilo predvideno s terminskimi plani za HE Hrastje Mota na Muri ter HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi. Ker je bilo potrebno pridobiti soglasje Evropske komisije k podporni shemi, v letu 2015 nismo objavili razpisa oziroma javnega poziva za prijavo pri izvajanju podporne sheme za električno energijo iz OVE. Delež OVE v prometu se je zmanjšal kot posledica ukinitve oprostitve plačila trošarine na primešani delež biogoriv v fosilnih gorivih leta 2014 zaradi zaostrenih javno finančnih razmer. Za ponovno vzpostavitev sistema in zagotavljanja ustreznega deleža biogoriv je vlada lani sprejela Uredbo o OVE v prometu, Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj pa je pripravilo spremembo Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Prodajalcem naftnih derivatov priznava tudi stroške primešanih biogoriv. Uredbo je sprejela vlada in velja do 31. 10. 2017. Ciljni delež biogoriv za leto 2017 znaša 6,2 %. Naj spomnim še na nekaj. Vlada je leta 2015 spremenila Uredbo o prispevkih OVE in SPTE. Zagotovila je dodatna sredstva za izvajanje podporne sheme in izpolnjevanje že sklenjenih pogodb o podporah ter finančno vzdržnost Borzena ob tem, da je za elektrointenzivno industrijo uvedla olajšavo. S temi ukrepi, ki jih je potrdila tudi Evropska komisija, je vlada zagotovila dovolj sredstev za vsaj tri leta in omogočila Agenciji za energijo, da je začela izvajati razpise za vstop v podporno shemo.

Nenavadna je vsebina scenarija, ki predvideva prodornejšo uporabo vetrne energije, saj je znano, da je Slovenija pri umestitvi vetrnic med zadnjimi v Evropi. Kako bi lahko to spremenili?

Pri pripravi politik in strategij države pripomore predhodna izdelava različnih scenarijev. Čeprav je ministrstvo za vetrne elektrarne izdalo za skoraj 400 MW energetskih dovoljenj, jih investitorji zaradi nasprotovanja nevladnih organizacij, civilnih iniciativ ali posameznikov niso uspeli uresničiti. Da do sprememb pride, bo potrebno več zaupanja, več komunikacije med investitorji in lokalno skupnostjo ter ozaveščanje javnosti o pomenu OVE. Temu smo zavezani tudi na ravni EU kot podpisniki Pariškega sporazuma. Boj proti podnebnim spremembam je skupni boj in stvar vseh nas, ne le ministrstev, ki so nosilci priprave strategij in ustreznega regulatornega okolja.

V prometu pri porabi OVE Slovenija zaostaja, načrtujete pa za obdobje 2017-2020 povečano rabo OVE v prometu, nobenih finančnih podpor in naložb, a zmanjšanje izpustov za 393,9 kt CO₂ na leto. Podpor in naložb pri ukrepih niste načrtovali za promet?

Lanskega septembra smo uvedli sistem integriranega javnega potniškega prometa. Naš cilj je jasen. Spodbujamo trajnostno mobilnost in s tem zniževanje izpustov CO₂. Načrtno izvajamo ukrepe na področju trajnostne mobilnosti, za katere je v tej finančni perspektivi zagotovljeno bistveno več sredstev. Usmeritev je jasna. Načrtno delo na ravni lokalnih skupnosti, kjer se končuje sprejemanje celostnih prometnih strategij. 62 občin, ki ima mestna naselja, je opredelilo najbolj učinkovite ukrepe na področju trajnostne mobilnosti. Na področju javnega potniškega prometa je predviden demonstracijski projekt uvedbe avtobusne linije z električnimi avtobusi. Za ta ukrep so zagotovljena tudi sredstva za polnilno infrastrukturo ter postavitev celotnega sistema.

Kaj bo Slovenija dobila s strategijo za razvoj infrastrukture za alternativna goriva?

Strategija za razvoj infrastrukture za alternativna goriva je v javni razpravi. Predvideva, da bo Slovenija z ukrepi, ki so usmerjeni tako k vozilom kot k polnilni infrastrukturi, izpolnila vse okoljske zaveze in bo naredila preboj na področju prometa. Po letu 2025 se naj ne bi več dovolila prva registracija vozil na notranje izgorevanje, ki presegajo 100 g CO₂ na km, in po letu 2030 koncentracijo 50 g CO₂ na km. Torej že po letu 2025 bodo prepovedane prve registracije vozil na notranje izgorevanje, kakršne poznamo danes. Dokončujemo Strategijo alternativnih goriv v prometu in akcijski načrt za alternativna goriva. V sodelovanju z Eko skladom smo dosegli zvišanje subvencij za nakup električnih vozil na do 7.500 evrov.

Kakšne bodo spodbude za samooskrbo iz OVE?

Posameznik, ki želi vgraditi napravo za samooskrbo z električno energijo iz OVE, lahko trenutno prejme nepovratna sredstva za nakup naprave za samooskrbo, ki izkorišča energijo sonca, v višini do 180 €/kW. Javni poziv je odprt pri Eko skladu. Za napravo povprečne moči 8 kW lahko posameznik torej prejme največ 1.440 evrov nepovratnih investicijskih sredstev. Skladno s predlogom nove Direktive o spodbujanju OVE, ki je trenutno v fazi usklajevanja med državami članicami EU, bodo države članice zavezane omogočati samooskrbo iz obnovljivih virov in prodajo svoje presežne proizvodnje brez izgube pravic, ki jih imajo kot končni odjemalci. Samooskrba bo imela pomembno vlogo v energetskem omrežju prihodnosti – t.i. pametnem omrežju.

Zakaj nova Direktiva o spodbujanju OVE?

Predlog nove Direktive o spodbujanju OVE predpisuje določene smernice. Predvideva poenostavitev postopka za priklop manjših naprav za samooskrbo. Tudi male hidroelektrarne, male vetrne elektrarne in plitve geotermalne energije. Samooskrba iz OVE bo določena tudi za večstanovanjske objekte ter skupnosti. Pospešili bi jo tudi z dodatno obdavčitvijo fosilnih goriv za ogrevanje gospodinjstev. Javni poziv za dodelitev spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav je odprt pri Eko skladu. Tudi toplotna črpalka v povezavi z napravo za samooskrbo iz OVE lahko služi kot hranilnik energije, saj se viški električne energije porabijo za ogrevanje vode, ki služi za ogrevanje prostorov in tudi sanitarne vode. S spreminjanjem strukture centralno orientiranega omrežja v omrežje z velikim številom razpršenih manjših virov in uvajanjem t.i. pametnih omrežij bodo distribucijski operaterji kot trgovci z električno energijo morali ponuditi nove storitve aktivnim odjemalcem. Mislim na pomoč pri stabilizaciji omrežja, odkup viškov energije, nadzor nad lastno porabo v stanovanju on-line, možnost hranjenja viškov energije v sistemu pri posamezniku …

Kako bo Zakon o dajatvah za motorna vozila v prihodnje spodbujal voznike k uporabi goriv z manj izpusti CO₂?

Zakon je v parlamentarnem postopku sprejemanja. Predlog Zakona o dajatvah za motorna vozila ne odstopa bistveno od že veljavnih in uveljavljenih rešitev obstoječe ureditve plačevanja letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Za vozila, ki imajo vgrajen samo električni pogonski motor, se ne plača letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Ohranja pa zakon določilo, da se pri določanju višine letne dajatve za posamezne kategorije vozil kot merilo upoštevajo emisije onesnaževanja zraka. Za nadaljnje spodbujanje voznikov k uporabi goriv z manj izpusta CO₂ bo morala poskrbeti vlada. Zakon ji daje pooblastilo za podrobnejši način določanja letne dajatve ter njeno višino ob uporabi ustreznih meril, med katerimi je merilo za izpust CO₂.

Glede varovanja okolja bi veljalo omeniti, da predlog zakona uvaja novo dajatev na odjavljeno vozilo za vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg voznikovega sedeža, vozila za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone in za trikolesna vozila.

Glavni namen te dajatve je, da odjavljena vozila ne bodo končala svojega življenjskega cikla v naravi in dodatno onesnaževala naše okolje. Vozila bodo končala svoj življenjski cikel v ustreznih okoljih, kjer bo poskrbljeno za okolju nevarne snovi in materiale, ki obremenjujejo okolje. Zavezanec za plačilo dajatve na odjavljeno vozilo bo lastnik odjavljenega vozila. Če bo lastnik odjavljenega vozila ravnal v skladu z določili predloga zakona, do obveznosti plačila letne dajatve na odjavljeno vozilo sploh ne bo prišlo.

Koliko bodo v programih za spodbujanje proizvodnje električne energije in uporabe energije za ogrevanje in hlajenje iz OVE na razpolago tudi subvencije? V čem so novosti v prenovi sheme za podpore?

Energetski zakon, ki je bil sprejet 2014, je potencialnim investitorjem prinesel bistveno spremembo podporne sheme. Prej je bil vsak investitor, ki je priključil na omrežje napravo OVE ali SPTE, upravičen do podpore. Na podlagi Smernic EU za državno pomoč za energijo in okolje iz leta 2014 pa morajo sedaj investitorji s svojimi projekti konkurirati na razpisih Agencije za energijo, ponuditi projekt in predlagati ceno za podporo, pri kateri so pripravljeni izvesti projekt izgradnje proizvodne naprave. Agencija izbira med prijavljenimi projekti tako, da izbere tiste, ki so ponudili najnižjo ceno, dokler z izbranimi projekti ni zasedena razpisana kvota. Prvi razpis je Agencija za energijo objavila decembra lani in julija letos izbrala 78 projektov za nove proizvodne naprave OVE in SPTE skupne nazivne moči 61,36 MW. Obseg podpore bo zaradi tega večji za 10 milijonov evrov letno. Na začetku septembra pa je agencija objavila že drugi razpis, ki je odprt do 4. novembra.

Kakšne bodo možnosti za hitrejše umeščanje malih hidroelektrarn in kakšna bo podpora naložbam v male HE?

Lokalne skupnosti lahko umeščajo v prostor male energetske projekte v skladu s svojimi pristojnostmi in sprejetimi smernicami oziroma cilji, ki so jih zapisale v svoje lokalne energetske koncepte (LEK).

V Sloveniji se bomo morali počasi vprašati, kaj je razlog, da pri nas določene ideje, ki so jih v svetu prepoznali kot skladne s trajnostnim razvojem, predstavljajo dostikrat grožnjo za okolje. Tako je male HE možno najti v drugih državah tudi na zaščitenih območjih, kar pomeni, da je sobivanje možno. Ali nismo tudi mi včasih imeli mline na potokih in rekah? Za podporo malim HE lahko investitorji konkurirajo na razpisu, kot velja tudi za vse druge projekte za izgradnjo elektrarn na OVE. Za male HE in VE se lahko prijavijo tudi na Javni razpis za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših objektov za proizvodnjo električne energije iz VE in malih HE, ki je trenutno odprt. Prvi rok za oddajo vlog je bil 28. 9. 2017, drugi 26. 1. 2018. Višina sredstev je 2 milijona evrov.