Slovenski prenosni plinovodni sistem se povezuje z madžarskim – EOL 122

Ministrstvo za infrastrukturo

Med projekti skupnega interesa na področju zemeljskega plina je tudi za Slovenijo pomemben prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi, ki naj bi bil izveden do leta 2025. Kako daleč je projekt, kaj bo Slovenija s tem pridobila in kako bo to vplivalo na širšo porabo zemeljskega plina predvsem v gospodinjstvih? Kakšne investicije so predvidene v infrastrukturo za zemeljski plin?

Načrtovani prenosni plinovod predstavlja dvosmerno povezavo (interkonektor) slovenskega in madžarskega prenosnega sistema zemeljskega plina. Povezal bo slovenski in madžarski plinski trg ter s tem omogočil dostop slovenskih dobaviteljev do madžarskih skladišč zemeljskega plina (SZP) in dostop madžarskih dobaviteljev do zahodnih virov in utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) iz terminalov UZP v severnem Jadranu. Projekt bo izboljšal status infrastrukturnega kriterija N-1 za Slovenijo ter prispeval k zanesljivosti oskrbe (SoS) za Slovenijo in Madžarsko.

Trenutno na slovenski strani poteka umeščanje v prostor z izdelavo državnega prostorskega načrta za prvi del projekta na trasi Pince–Lendava, ostali odseki sledijo. Projekt ima status skupnega interesa (Projects of common interest – PCI) in je vsebovan v Delegirani uredbi komisije (EU) 2016/89 iz leta 2015 (6.23 Madžarska in Slovenija: povezava Nagykanizsa–Tornyiszentmiklós (HU)–Lendava (SI)–Kidričevo). Oba nosilca projekta, to sta madžarska družba FGSZ Ltd. in slovenska družba Plinovodi, sta letos ponovno kandidirala s projektom za status PCI. Glede na rezultate dosedanjih analiz v postopku vrednotenja projektov pri Evropski komisiji utemeljeno pričakujemo, da bo projekt ponovno pridobil status PCI pred koncem tega leta. S strani REKK (Regional Centre for Energy Policy Research) opravljena detajlna študija projekta v letu 2017 kaže, da je projekt regionalno zelo zanimiv in da je pričakovana visoka izkoriščenost povezave.

V letu 2018 načrtujemo usklajeno nadaljevanje umeščanja v prostor na področju obeh držav. Glede na najverjetneje pridobljen status PCI v letu 2017 predvidevamo dokončno odločitev o izvedbi projekta (FID). V projektu je obdelana tudi možnost faznega pristopa z vzpostavitvijo in usklajenim postopnim povečevanjem prenosne zmogljivosti povezave. PCI so povezovalni projekti med prenosnimi sistemi. Za dobavo gospodinjskim odjemalcem je potrebno zgraditi distribucijsko omrežje na območju občine, za kar pa mora sprejeti odločitev občina sama. Predvidene investicije v prenosno plinovodno omrežje se nahajajo na spletni strani operaterja prenosnega sistema www.plinovodi.si.

Uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih v Sloveniji je skromna 10 % in je med najnižjimi v Evropi. Kaj je razlog za to in s kakšnimi ukrepi namerava država spodbujati uporabo zemeljskega plina tudi preko daljinskega ogrevanja v slovenskih občinah?

Razvoj in uporaba zemeljskega plina je v Evropi zelo različna in je odvisna od uporabe energentov v gospodinjstvih, kar pa je zelo odvisno tudi od lokalnih virov, ki jih imajo gospodinjstva na voljo. V Sloveniji je delež zemeljskega plina v primarni energiji približno 10 %, kar je predvsem posledica dejstva, da nimamo nobene večje plinske elektrarne, ki bi ta odstotek bistveno povečala.

Daljinsko ogrevanje je primeren sistem za urbana področja predvsem zato, ker je možno kombinirati/menjati energent, s katerim se sistem ogreva. Glede na cilje, ki jih je Slovenija sprejela v okviru EU ali mednarodno (Pariški sporazum), bo uporaba fosilnih virov dolgoročno omejena. V prehodnem obdobju pa se bodo fosilni viri v povezavi z daljinskim ogrevanjem zagotovo uporabljali v obliki soproizvodnje.

Zakaj zemeljski plin kot pogonsko gorivo za osebna vozila v Energetskem konceptu Slovenije nima večje podpore in zakaj se preko Eko sklada ne spodbuja tudi nakupa osebnih avtomobilov na zemeljski plin?

Energetski koncept Slovenije še ni sprejet. V objavljenih gradivih za obravnavo je zapisano, da se predvideva uporaba zemeljskega plina predvsem kot nadomestilo za dizel. Sredstva, ki jih Eko sklad namenja za nepovratne subvencije, so namenjene izključno za povečanje energijske učinkovitosti, o čemer pri plinskih avtomobilih ne moremo govoriti. Lahko pa se pridobi kredit za nakup okolju prijaznih avtomobilov, kar avto, katerega poganja plin, vsekakor je. Trenutno je odprt Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov št. 59OB17.

Poraba zemeljskega plina v Sloveniji se povečuje

Slovenski operater prenosnega sistema zemeljskega plina v Sloveniji izvaja prenos, upravlja, razvija in gradi prenosni sistem zemeljskega plina na območju Republike Slovenije. To je družba Plinovodi, ki je leta 2014 zaključila zadnji večji investicijski cikel z izgradnjo plinovoda od avstrijske meje pri Ceršaku do Vodic pri Ljubljani. S tem sta bili poleg zagotovitve dodatnih potrebnih prenosnih zmogljivosti izboljšani tudi varnost in zanesljivost obratovanja prenosnega sistema.

Kot so povedali v družbi Plinovodi, dobava zemeljskega plina v Slovenijo poteka iz Rusije in posameznih vozlišč evropskega plinskega trga. Iz Avstrije zemeljski plin fizično priteče preko vstopne točke Ceršak, iz Italije pa na vstopni točki Šempeter. Zemeljski plin, ki se nahaja na trgovalnih vozliščih evropskega trga, je črpan tako v Evropi kot tudi v Severni Afriki in Rusiji. »V letu 2016 je poraba zemeljskega plina za slovenske odjemalce znašala 9.275 mio kWh oziroma 823 mio Nm³, kar je za 4,6 % več kot v letu 2015. Tudi v prvem polletju 2017 se je nadaljeval trend povečevanja porabe odjemalcev v Sloveniji, ki je bila za 6,5 % večja od porabe v prvem polletju 2016,« navajajo v Plinovodih, kjer tudi v prihodnje napovedujejo rast porabe zemeljskega plina. Manj v sektorju industrijskih odjemalcev, kjer smo v evropskem merilu visoko, več v sektorju ostale rabe in proizvodnje elektrike, kjer ne dosegamo evropskih deležev porabe.

Glede na trenutni položaj zemeljskega plina v osnutku Energetskega koncepta Slovenije je delež zemeljskega plina v strukturi porabe primarne energije z 10 % precej nižji od povprečja za države EU, ki znaša 21 %. Od tega odstopa poraba zemeljskega plina v slovenski industriji, ki po navedbah Plinovodov v letu 2016 predstavlja kar 35 % porabe. Po njihovem mnenju zemeljski plin glede na gradiva in razprave ob pripravi Energetskega koncepta Slovenije tudi v prihodnje predstavlja pomembno vlogo. V razpravah je bil prepoznan kot pomemben energent tudi za sisteme daljinske toplote in individualne energetske sisteme. »Zaradi doseganja nacionalnih ciljev emisij toplogrednih plinov bo moral nadomestiti premog v daljinskih toplotnih sistemih najmanj v naslednjih petih letih, postopoma pa bo nadomeščal tudi kurilno olje. Posebno vlogo bo imel zemeljski plin v prometu, saj predstavlja alternativno gorivo fosilnim gorivom v prometu,« pravi slovenski operater prenosnega sistema.

Glede razvojne prihodnosti zemeljskega plina v Sloveniji in v svetu pri Plinovodih poudarjajo, da bo razvoj pretežno vezan na medsebojno povezovanje in doseganje energetsko podnebnih ciljev. Svojo vlogo vidijo v širitvah omrežij, učinkovitem povezovanju z distribucijskimi sistemi in povezovanju s sosednjimi prenosnimi sistemi v regiji. Kot pomembno dejstvo izpostavljajo prenos obnovljivih plinov, kot sta biometan in sintetični metan, ki se v zadnjih letih vse bolj začenjajo prenašati po plinovodnih omrežjih. Biometan nastane s čiščenjem plina iz bioplinarn in je obnovljiv vir energije. Sintetični metan pa se proizvaja s pomočjo presežkov obnovljive električne energije (navadno iz vetrnih elektrarn). »Na ta način je mogoče preko obstoječe plinovodne infrastrukture brez novih investicij prenašati obnovljive vire energije,« pravijo.

V Plinovodih so prepričani, da je nacionalne energetsko podnebne cilje mogoče dosegati le z učinkovito rabo več energentov, torej povezovanjem nalog njihovih prenosnih sistemov in distribucijskih sistemov oziroma sistemov daljinske toplote. Kot operater prenosnega sistema si zato prizadevajo razvijati in nadgrajevati sistem za povečanje stopnje diverzifikacije, to je doseganje novih virov po novih poteh, vključno s terminali za utekočinjen zemeljski plin (UZP ali angleško LNG), viri biometana in z dostopom do skladišč zemeljskega plina.

---

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je Slovenija v letu 2016 z domačimi viri energije zadovoljila 54 % potreb po energiji. Iz uvoza je bila v celoti zagotovljena oskrba z naftnimi proizvodi in zemeljskim plinom. V strukturi oskrbe z energijo so v letu 2016 prevladovali naftni proizvodi s 34 %, sledila je jedrska energija z 22 %, obnovljivi viri energije (vključno s hidroenergijo) in premog je vsak predstavljal po 17 %, delež zemeljskega plina pa je znašal 10 %. V gospodinjstvih se zemeljski plin v največji meri uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.
Vir: SURS