Zemeljski plin | Tanja Pangerl |
 
Cene zemeljskega plina za gospodinjstva se v Sloveniji znižujejo in so nižje od povprečja EU, kar ima pozitiven učinek na večjo uporabo zemeljskega plina kot energenta v gospodinjstvih. Še vedno pa je po besedah direktorja Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina GIZ DZP plinovodno omrežje v Sloveniji premalo izkoriščeno. Določen napredek vendarle je, saj je Eko sklad prvič letos objavil razpis za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud v primeru vgraditve kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. Na GIZ DZP pogrešajo spodbude Eko sklada za nakup vozil na stisnjen zemeljski plin in delno finančno podporo izgradnje polnilnic, ki zahtevajo precejšnji investicijski vložek in pri postavitvi katerih v Sloveniji zaostajamo za EU. In kakšen bi moral biti cilj Slovenije? »Da se delež obnovljivega metana v plinovodnem omrežju postopoma povečuje,« pravi mag. Urban Odar.
 

Urban OdarV Sloveniji se z zemeljskim plinom ogreva okrog 10-odstotkov gospodinjstev, medtem ko lesna goriva predstavljajo več kot 50-odstotni delež. Drugače je v nekaterih drugih državah EU, denimo v Nemčiji, kjer se z zemeljskim plinom ogreva okrog 50-odstotkov gospodinjstev. Zakaj po vašem mnenju zemeljski plin v Sloveniji nima večjega tržnega deleža?

Slovenija ima velike zaloge lesne biomase, prav tako njeni prebivalci. Tako je razumljivo, da ima lesna biomasa najvišji delež pri ogrevanju. Po drugi strani je gostota poseljenosti v Sloveniji drugačna kot v Nemčiji, plinovodno omrežje pri nas pa ni tako dosegljivo kot v Nemčiji in ima krajšo tradicijo kot v Zahodni Evropi. Posledično ima zemeljski plin za ogrevanje nižji delež kot v nekaterih drugih državah EU. Se pa delež tega energenta v gospodinjstvih povečuje.

Kaj bi pri gospodinjskih odjemalcih spodbudilo večjo porabo zemeljskega plina kot energenta? Sprašujem zato, ker se cene zemeljskega plina na maloprodajnem trgu nižajo in so bile v preteklem letu za 11,5-odstotka nižje od povprečja EU.

Po letošnjih podatkih Eurostata se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji znižujejo že peto leto zapovrstjo. Danes so nižje od povprečja EU, v določenih preteklih obdobjih pa so bile višje. Vse to ima na trgu ogrevalnih sistemov pozitivne učinke na konkurenčnost zemeljskega plina. Za še večjo uporabo tega energenta pri gospodinjskih odjemalcih je potrebno širšo javnost še bolj osveščati o prednostih zemeljskega plina, tako s stališča prihrankov, nizke investicije kot tudi z vidika njegovih okoljskih prednostih. To nalogo morajo dosledno izpolnjevati tudi energetski svetovalci.

V času kurilne sezone individualna kurišča predstavljajo velik problem onesnaženosti zraka z delci PM10, medtem ko zemeljski plin velja za najčistejše fosilno gorivo in ima pozitiven vpliv na kakovost zraka. Kako zagotoviti, da bi se prebivalci namesto z energenti z velikimi emisijami delcev PM10 v večji meri ogrevali z zemeljskim plinom? Na kakšen način je oskrba z zemeljskim plinom najbolj učinkovita in primerna?

Slovenija ima s kakovostjo zraka in z delci PM10 v zimskem času kar precej izzivov. Trenutno je šest občin in območje Zasavja (občina Hrastnik, Zagorje in Trbovlje) razglašenih za degradirana območja, sprejeli so tudi Odlok o načrtu za kakovost zraka. Na teh območjih je plinovodno omrežje dokaj dobro razvito, vendar le deloma izkoriščeno. GIZ DZP zato že dalj časa opozarja, da je uporaba plinovodnega omrežja in zemeljskega plina eden najlažjih načinov za izboljšanje kakovosti zraka. Tega se odločevalci na državni in lokalni ravni žal premalo zavedajo, se pa določene stvari izboljšujejo. Tako je denimo Eko sklad prvič letos objavil razpis za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud v primeru vgraditve kondenzacijskega kotla na zemeljski plin. S tem bomo izboljšali kakovost zraka in obenem znižali porabo energije. In to je dober znak.

Ni pa zadosti, da zagotovimo, da določena onesnaževala dosežejo nekoliko nižje vrednosti od mejnih. Tudi te nižje vrednosti imajo namreč vedno negativen vpliv na zdravje ljudi, po drugi strani pa se bodo nekatere mejne vrednosti v prihodnosti še znižale.

Na tem mestu poudarjam, da problem kakovosti zraka ne obstaja samo na zgoraj navedenih območjih, ampak zajema tudi preostale slovenske občine. Kakovost zraka namreč ne pozna občinskih meja. V občinah z večjo poseljenostjo in hkrati slabšo kakovostjo zraka je plinovodno omrežje navadno prisotno, zato bi bilo smiselno uvesti nepovratne finančne spodbude za nakup plinskega kondenzacijskega kotla tudi na teh območjih. Sočasno moramo spodbujati uporabo plina z drugimi ukrepi na lokalni in državni ravni.

Pri uvajanju stisnjenega zemeljskega plina (SZP) kot alternativnega goriva v prometu Slovenija močno zaostaja za nekaterimi drugimi državami EU, kot so Italija, Nemčija in Avstrija. Tam so polnilna mesta prepredena po celi državi. V Italiji imajo več kot 1.000 polnilnih mest, pri nas štiri. Kaj je glavni razlog, da se zemeljski plin kot alternativno gorivo v prometu pri nas bolj ne uveljavi?

Na tem področju imamo tako primere dobre prakse kot nekoliko manj pozitivne izkušnje. Pozitivna zgodba je nedvomno razvoj SZP v Ljubljani in velika flota tovrstnih avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa. Težko pa je razumeti, zakaj so v Mariboru kupili nekaj dizelskih avtobusov, kljub temu da so v času nakupa teh avtobusov že imeli polnilnico za SZP.

Kot sami pravilno ugotavljate, je za večjo uporabo SZP v prometu največja ovira pomanjkanje polnilnic za SZP. Res pa je, da mora Slovenija uresničiti zaveze Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Direktiva vzpostavlja skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v EU z namenom, da čim bolj zmanjšamo odvisnost od nafte in ublažimo negativen vpliv prometa na okolje.

Tako mora Slovenija na področju SZP do leta 2020 med drugim zagotoviti ustrezno število polnilnih mest za SZP v mestnih in primestnih območjih ter na drugih gosto poseljenih območjih in do leta 2025 ustrezno število polnilnih mest vsaj po obstoječem jedrnem omrežju TEN-T.

Poudarjam, da je začetna investicija v izgradnjo polnilnice za SZP dokaj visoka, zato predlagam, da Eko sklad finančno vsaj deloma podpre njihovo izgradnjo. Na ta način bi izpolnili zahteve Direktive EU, poleg tega pa je problem kakovosti zraka tako razsežen, da bi bila tovrstna podpora več kot primerna in ustrezna.

Leta 2010 ste na Vlado RS naslovili pobud, da se ustvarijo pogoji za lažjo uvedbo avtomobilov na SZP. Se je do danes kaj spremenilo?

Do sedaj se na tem področju ni veliko premaknilo, računamo pa, da bosta Strategija razvoja na področju alternativnih goriv in akcijski načrt, ki ji bo sledil, to spremenila. Eden izmed ukrepov, ki je nujen, je spodbujanje nakupa novih vozil na SZP s strani Eko sklada, ki sedaj promovira le nakup električnih vozil. Subvencije za slednje so dokaj visoke, za nakup vozil na SZP pa bi lahko bile nižje. Posledično bi bil učinek nepovratnih spodbud višji, saj bi z enakimi sredstvi dosegli večje okoljske učinke. In nenazadnje, objava razpisa Eko sklada bi imela veliko prednosti za prepoznavnost vozil na SZP.

Novi energetski zakon je lani uvedel reguliranje kakovosti operaterjev distribucijskih sistemov zemeljskega plina. Kako kakovosten je slovenski distribucijski sistem?

Rezultati monitoringa o kakovosti storitev operaterjev še niso znani. Kljub temu vemo, da je slovenski distribucijski sistem visoko energetsko učinkovit, izgube pri distribuciji zemeljskega plina pa so minimalne. To je s stališča energetske učinkovitosti izjemnega pomena. Ni torej pomembna le energetska učinkovitost pri končnih odjemalcih, ampak tudi pri transportu energije. In na tem področju ima plinovodno omrežje velike prednosti.

Od kod v Slovenijo prihaja zemeljski plin?

Po podatkih Agencije za energijo smo v preteklem letu največ plina dobavili iz Avstrije, sledila ji je Rusija.

Lani oktobra je začela veljati nova uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom, ki med drugim ureja dobavo obnovljivih plinov po plinovodnem omrežju. V prihodnosti naj bi obnovljiv plin (bioplin, sintetični metan) v celoti nadomestil zemeljski plin. Koliko obnovljivega plina se sedaj dovaja po slovenskem omrežju in kako zagotoviti, da bo le-ta popolnoma nadomestil zemeljski plin?

Pričakujemo, da se bo delež obnovljivega metana v plinovodnem omrežju v Evropi postopoma povečeval. S tem se bo podobno kot pri električni energiji zniževal ogljični odtis transportirane energije in povečal delež obnovljivih virov energije. Res pa je, da bo tako kot pri uvajanju večine obnovljivih virov tudi pri tej obliki obnovljive energije vsaj na začetku potrebno zagotoviti določene spodbude. V Sloveniji obnovljivega metana trenutno še ne dodajamo v plinovodno omrežje, pričakujemo pa, da se ga bo sčasoma dodajalo vedno več. Eden izmed teh plinov je ustrezno pripravljen bioplin, do stopnje, ko je možno dodajanje v plinovodno omrežje. Na ta način bomo ne samo povečevali delež obnovljiv virov energije, ampak slednje tudi ustrezno shranjevali. In to je ključnega pomena za trajnostno prihodnost, saj brez ustreznega shranjevanja obnovljivih virov energije le-teh ne bo možno občutneje povečati.

Alternativa SZP je utekočinjen zemeljski plin. V Sloveniji ga dobavljata podjetji Enos in Butan plin. Kolikšna je uporaba utekočinjenega zemeljskega plina in kakšna je njegova perspektiva?

Perspektiva utekočinjenega zemeljskega plina je v težkem tovornem prometu in napajanju plinovodnega omrežja oziroma tam, kjer še ni mogoče dobiti t. i. »cevnega« zemeljskega plina. Še posebno v težkem tovornem prometu ima ta oblika zemeljskega plina velik potencial, saj je to edina realna alternativa nafti v tem segmentu prometa.

V predlogu Energetskega koncepta Slovenije se govori predvsem o elektrifikaciji prometa in uporabi obnovljivih virov energije. Zemeljski plin naj bi svoje mesto imel v industrijskih procesih, pri daljinskem ogrevanju in v tovornem prometu. Kako gledate na trenutni predlog Energetskega koncepta in položaj, ki ga zastopa zemeljski plin?

Prvi cilj evropske in slovenske politike na področju energetike je in bo učinkovita raba energije. Temu bo sledil tudi nastajajoči Energetski koncept Slovenije, a je to v njegovem osnutku morda premalo poudarjeno. Glede na to, da je plinovodno omrežje energetsko visoko učinkovito in da so plinske tehnologije (kondenzacijski plinski kotel, mikrokogeneracija, plinske toplotne črpalke itd.) znane po svoji izjemni učinkovitosti, je razumljivo, da je z uporabo zemeljskega plina mogoče bistveno znižati porabo energije.

Osnutek Energetskega koncepta Slovenije ima več scenarijev. Glede na vse okoljske prednosti se delež zemeljskega plina v prehodnem obdobju pri večini scenarijev ugodno povečuje. Res pa je, da v konceptu pogrešamo bolj ambiciozne načrte pri uvajanju alternativnih goriv. Poudarek je na množini, saj menimo, da se razen električne energije ostalih alternativnih pogonskih goriv ne spodbuja dovolj. Skupna namera namreč je, da se delež naftnih derivatov v prometu zniža. SZP je alternativno gorivo, ki ga je možno uvesti hitro in učinkovito. Že danes imajo proizvajalci avtomobilov vrsto modelov na SZP. Pomembna prednost teh vozil je, da imajo podobne lastnosti kot vozila na bencin oziroma dizel. Poleg tega imamo zanje dovolj zmogljivo plinovodno omrežje in razvite ustrezne polnilnice.

Uvozno odvisnost zemeljskega plina bi po mnenju avtorjev Energetskega koncepta lahko zmanjšali z izrabo lastnih virov. Je to realno?

Delež zemeljskega plina v strukturi rabe primarnih virov energije je v Sloveniji nižji kot v nekaterih drugih državah oziroma glede na povprečje EU. Po drugi strani zemeljski plin dobro združuje vse tri stebre trajnostne energetike: podnebno trajnost ter zanesljivost in konkurenčnost oskrbe z energijo. V GIZ DZP zato predlagamo, da se z vidika večje razpršenosti primarnih virov energije njegov delež še poveča. Cilj Slovenije bi po našem mnenju moral biti, da se delež obnovljivega metana v plinovodnem omrežju postopoma povečuje. Na ta način bi še dodatno znižali ogljični odtis plinovodnih omrežij, ki je, resnici na ljubo, že danes najnižji pri vseh daljinskih sistemih oskrbe z energijo.