Po porabi elektrike v proizvodnji aluminija med najboljšimi na svetu – EOL 121

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Katere vrste najpogosteje in za katere namene? Občina skrbi za kolesarske steze? Ali v podjetju morda razmišljate, da bi spodbudili vožnjo s kolesom v službo?

V službo prihajam z avtomobilom. V prostem času za prevoz v čim večji meri uporabljam kolo, javni promet pa le poredko. Glavne prometnice, ki vodijo do Kidričevega in Taluma, predstavljajo za kolesarje nevarnost, kar je eden izmed vzrokov, da jih v prometu ni več. V občini Kidričevo je kljub temu opaziti vedno več primerno vzdrževanih in varnih poti, namenjenih kolesarjem. V Talumu veliko sodelavcev na delo prihaja s kolesom. Sploh v času zaprtja enega izmed mostov čez reko Dravo je to še pogostejša praksa. Zaradi vzdrževalnih del, ki bodo trajala leto in pol, je v času prihoda in odhoda na delo promet izdatneje povečan, kar predstavlja dobro motivacijo za iskanje alternativ. Morda je to prava spodbuda za začetek.

S 1. januarjem 2005 se je Slovenija, in s tem tudi Talum, vključila v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi na območju držav Evropske unije. Kaj se zgodi, če proizvedena količina emisij CO₂ presega dodeljeno količino emisijskih kuponov in kaj menite o shemi trgovanja z emisijskimi kuponi?

Z vključitvijo v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi smo v Talumu prevzeli obveznost proizvodnje emisij ogljikovega dioksida (CO₂) v sorazmerju z dodeljenimi emisijskimi kuponi. To pomeni, da moramo zagotoviti točno tolikšno količino teh kuponov, kolikor znašajo naše emisije CO₂. Za tretje trgovalno obdobje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2020 velja, da se število dodeljenih kuponov zmanjšuje in njihovo število ne zadostuje za pokritje proizvedenih emisij CO₂. Za pokritje razlike bo potrebno število emisijskih kuponov kupiti na trgu najkasneje v letu 2020 ob koncu trgovalnega obdobja. Čas nakupa je odvisen od cene emisijskega kupona na trgu. Predvidevamo, da se bodo že v letu 2017 ali v letu 2018 začele priprave na četrto trgovalno obdobje do leta 2030. Glede na ogroženost aluminijske industrije v EU pričakujemo vsaj podobno ali ugodnejšo kompenzacijsko shemo za direktne emisije CO₂, saj bo cena emisijskega kupona lahko neprimerno višja, kar posledično zmanjšuje konkurenčnost aluminija v EU.

S projektom ‘Raketa v garaži’ ste sistematično nagovarjali šolarje zadnjih dveh razredov devetletke, ki ste jim predstavljali tehnične poklice s področja strojništva, metalurgije in elektrotehnike ter priložnosti za štipendiranje in zaposlitev v Talumu. Kakšni so rezultati projekta v podjetju in med šolarji?

Izbira poklica ali smeri izobraževanja je ena težjih odločitev vsakega mladostnika. Po končani osnovni šoli pri izbiri nadaljevanja šolanja s svojimi nasveti in izkušnjami seveda pomagajo tudi starši. Namen projekta, ki želi mladim na zanimiv način predstaviti poklice, vrste zaposlitev in delovna mesta ter njim in njihovim staršem podati informacije, se mi zdi naravnost imenitna. Skozi zanimive vsebine mladi začutijo veselje, strast, entuziazem, lažje se odločijo in izberejo poklic, ki ga bodo z največjim veseljem opravljali. Povrh vsega pa mislim, da sta bila motoristični ‘šov’ z Rokom Bagorošem in njegova zgodba odličen zaključek projekta ‘Raketa v garaži’. Odziv na projekt je bil dober. Ena izmed njegovih neposrednih posledic je bil znatno večji obisk mladih na letošnjem dnevu praktičnega prikaza poklicev v Talumu. Na ta dan nas vsako leto šolarji obiščejo v ‘fabriki’ in se pobliže spoznajo z vsakodnevnim delom različnih poklicev ter celo se preizkusijo v opravilih, kot sta na primer varjenje ali odstranjevanje srha z ulitka.

Katere okoljske naloge si kot ekolog določite v letnem načrtu kot prednostne in s katerimi rezultati bi potrdili, da izpolnjujete program prehoda v zeleno gospodarstvo?

Poleg izpolnjevanja zakonodajnih obveznostih v Talumu okoljske izzive obvladujemo skladno s standardom ISO 14001 že od leta 2001, tako da smo skozi leta z uporabo orodij standarda pridobili nemalo izkušenj. Prednostne naloge na področju ravnanja z okoljem si določimo na podlagi Okoljske politike Taluma in vsakoletno zastavljenih okoljskih ciljev. Za izpolnitev ciljev določimo program z jasnimi zadolžitvami. Realizacijo ciljev spremljamo. Vsako tretje leto prepoznamo še posebej pomembne okoljske izzive, ki jih vključimo v triletni Program ravnanja z okoljem. V njem je opredeljena izvedba, potrjena in rezervirana so sredstva. V programu prehoda v zeleno gospodarstvo je veliko aktivnosti. Podjetje je bilo vključeno v projekt snovanja Trajnostne strategije za obdobje od 2017 do 2021. Nosilec programa je Spirit Slovenija s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Elementi strategije bodo vključeni tudi v korporativno strategijo Taluma za obdobje od 2018 do 2021.

Kako pa je z zdravjem na delovnem mestu? Imate organizirane skupne aktivnosti, ki jih zaposleni obiskujejo? Kaj pa prehrana, ponujate možnost lokalne, zdrave hrane?

Nalog na področju zdravja se zelo zavedam. Prvi pogoj za kvalitetno opravljeno delo na delovnem mestu je dobro psihofizično stanje oziroma ‘zdravje’ posameznika. Zelo veliko mi pomeni pestra izbira malic, ki jih vsakodnevno pripravi hčerinsko podjetje Vital d.o.o., locirano v neposredni bližini Taluma. Prehrana je sestavljena iz sestavin lokalnih ponudnikov, kar je eden od vidikov trajnosti. Vsak dan je na voljo več različnih menijev, med drugim tudi sadje, zelenjava in dietni obrok ter različne vrste napitkov. Za svoje zdravje lahko kot zaposleni Taluma poskrbim tudi z brezplačnim dostopom do Termalnega parka Ptuj, z udeležbo na različnih organiziranih vadbah in koriščenjem preventivnih programov, kot je na primer brezplačno cepljenje proti klopnemu meninogencefalitisu. Vsakoletni dan za zdravje – dogodek Zdravo Talum – je sklep in povzetek vse zdravstvene in rekreativne preventive. Na dogodku, ki je namenjen aktivnemu druženju Talumovcev ob kolesarjenju, hoji, plavanju in ježi konj, me vedno znova razveseli številna udeležba mojih sodelavcev.

Koliko ste v zadnjih dveh letih zmanjšali porabo vode in energije?

Pri elektroliznem postopku za proizvodnjo aluminija, ki je v naših proizvodnih procesih energetsko najintenzivnejši, smo po tokovnem izkoristku po tehnologiji AP18 najučinkovitejši na svetu. Po porabi električne energije na tono proizvedenega aluminija smo drugi najučinkovitejši na svetu. V zadnjih 20 letih, od 1995 do 2016, smo porabo električne energije zmanjšali za 49 odstotkov (večji del z zaustavitvijo proizvodnje v elektrolizi B), porabo tehnološke vode pa z uvedbo zaprtih hladilnih sistemov kar za 97 odstotkov – iz 6.600.000 m³ na 390.000 m³ letno. V istem obdobju smo zmanjšali porabo toplotne energije za ogrevanje za 85 odstotkov in porabo zemeljskega plina za 15 odstotkov.

Kakšne so vaše domače navade, ko gre za razvrščanje odpadkov, porabo energije in vode? Ima vaše delovno mesto vpliv na vaše delo doma?

Delo z okoljem na delovnem mestu in doma je prepleteno in se ne izključuje. Sem mnenja, da je okoljska ozaveščenost vrednota, ki jo je potrebno živeti. Seveda pa sem veliko znanja in veščin, ki sem jih lahko uporabil doma, pridobil pri delu. Tudi v privatnem življenju živim skladno s ‘piramido ravnanja z odpadki’ in poskušam v čim večji meri zmanjšati količino nastalega odpada. Odpadke skrbno ločujem. Kompozite razstavim, kolikor je mogoče, kar lahko, pa uporabim ponovno. Pri nakupu novih tehnoloških in drugih pripomočkov za vsakodnevno življenje mi poraba električne in vodne energije predstavlja pomembno merilo.

Koliko ste kot podjetje vključeni v pripravo okoljske zakonodaje, katere uredbe najbolj vplivajo na vaše poslovanje in kakšen je vaš prispevek h krožnemu gospodarstvu?

Na poslovanje najbolj vplivata dva sklopa okoljske zakonodaje, in sicer IED uredba, ki je nasledila prejšnjo IPPC uredbo, in uredba o preprečevanju večjih nesreč zaradi kemikalij oziroma t.i. ‘Seveso’ Uredba. Družba Talum d.d. je pridobila vsa okoljevarstvena dovoljenja, zadnja sprememba pa je bila izvedena v maju in avgustu 2016. Ne glede na trajno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj se bodo ta stalno dopolnjevala tako s strani uradnih zahtev regulatorja, kot z naše strani zaradi investicij v razvoj in drugih tehnoloških sprememb. Aluminij je s svojimi lastnostmi 100-odstotno reciklabilna kovina, ki jo lahko znova in znova uporabljamo v procesih. Približno 40 odstotkov naših izdelkov nastane s predelavo sekundarnega aluminija, kar je dejanski prispevek h krožnemu gospodarstvu. Imamo zaprte materialne tokove. S svojo lastno elektrolizo in proizvodnjo primarnega aluminija pa zapolnimo ostale proizvodne potrebe.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov? Katere vrste živil najpogosteje? Kako ravnate s plastičnimi vrečkami in kako ocenjujete najnovejši ukrep MOP-a, da bi v Sloveniji močno zmanjšali uporabo lahkih plastičnih vrečk?

Česar ne pridelam doma, poskusim poiskati blizu svojega bivališča, pri svojcih, prijateljih in sosedih. Velikokrat obiščem tržnico, kjer kupujem živila lokalnih ponudnikov, pri nakupu v trgovini pa vedno preverim izvor in sestavine. Zelo rad posežem tudi po ekološko pridelanih živilih. Če je le možno, pri nakupu plastičnih vrečk ne uporabljam, uporabljam svojo vrečo, ki jo prinesem s seboj v trgovino. Ukrep MOP-a se mi zdi zelo dobrodošel, saj bo preteklo še veliko časa za širše zavedanje, kolikšno škodo vrečke povzročajo v okolju.

Talum je znan kot podpornik umetnosti in umetnikov. V avli podjetja najdemo pohodne palice z nenavadnimi glavami. Kakšna je zgodba o Šumarjih in o vaši šumi, ki obdaja podjetje in jo tako tudi imenujete?

Osebno mi umetnost, ki je prežeta z okoljem, v katerem delujem, veliko pomeni. Umetnine, ki upodabljajo zgodovino, zgodbe, ljudi in simboliko domačega okolja in Taluma, zelo cenim. Zgodovina in okolje tovarne sta navdihnila številne priznane ustvarjalce. Pod Talumovim pokroviteljstvom so tudi potekale likovne kolonije. Prav tako se lahko pohvalimo z bogato zbirko umetniških del. Šumarji so plod sodelovanja s slikarjem in kiparjem Tomažem Plavcem, ki je leta 2014 zasnoval serijo hudomušnih podob, ki jih je poimenoval Šumarji. Prebivalci Kidričevega so znani tudi kot Šumarji, po gozdovih – ‘šumah’, ki obdajajo naselje. V Plavčevi domišljiji pa so Šumarji škrati grotesknega videza; njihove glave je ulil v aluminij, jih pritrdil na vrh lesenih palic, spodnji del pa utrdil z aluminijasto konico. Okoli njih se celo že spletajo legende: če palico s Šumarjem zapičite v tla, boste z njo pregnali vso zlo daleč naokrog.