| Med komunalnimi podjetji | | |
| Koprsko komunalno podjetje Marjetica, direktor je Gašpar Gašpar Mišič, je sredi turistične sezone še bolj na očeh turistov in občanov, a ne le zaradi povečanih količin odpadkov. Ravnanje z odpadki, kjer pri ločenih zbranih frakcijah ne dosegajo slovenskega poprečja, a je vsako leto odstotek boljši, je namreč le ena izmed res obsežnega nabora njihovih dejavnosti. Skrbeti morajo še za odpadne vode, javno razsvetljavo, priveze v pristanišču, javne površine, zavetišče za živali in drugo. Najbrž so po tem res unikum med komunalnimi podjetji v Sloveniji. Komercialne dejavnosti jim prispevajo v blagajno okrog 15 %. Gašpar Gašpar Mišič se lahko pohvali, da so se v kratkem času uvrstili v razred podjetij zlate bonitetne odličnosti. Kako gledajo v jutri, pa najbolj pove odgovor, da so za letošnje poslovne prioritete določili digitalizacijo in informatizacijo. | |
Turistična sezona postavlja pred obmorsko komunalno podjetje dodatne obveznosti, povečajo se tudi količine odpadkov. Kako uspešni ste v ločenem zbiranju odpadkov, katerih odpadkov je največ in kako ste uredili odlaganje?
Količine odpadkov se v poletnih mesecih opazno povečajo. Več je turistov in dnevnih obiskovalcev, v mestu potekajo številne javne prireditve, ki privabljajo množice ljudi. V zadnjih letih se v poletnih mesecih količine odpadkov povečajo do 100 ton na mesec. V tem obdobju imamo povečano frekvenco odvoza in povečano število terenskih delavcev, ki sproti praznijo koše za odpadke ter ročno oziroma strojno čistijo javne površine. V poletnem času se vsa ta dela izvajajo tudi ob vikendih.
Kako ste uredili zbiranje odpadkov?
Na območju obeh občin, Kopra in Ankarana, so nameščeni številni ekološki otoki in zbirna mesta, kjer se da odpadke ločeno odlagati. Zabojnike za ločeno zbiranje nameščamo tudi ob vseh večjih javnih prireditvah. Med vsemi odpadki je trenutno še vedno največ mešanih komunalnih odpadkov. Med temi je večina nepravilno odloženih. Kljub temu, da je delež teh odpadkov visok, se trend izboljšuje zaradi številnih ukrepov, ki smo jih uvedli. Mislim na prenovo opreme in infrastrukture za ravnanje z odpadki, na vlaganja v nova delovna sredstva. Izobražujemo in ozaveščamo v krajevnih skupnostih, šolah, vrtcih, ustanovah za starejše občane in drugod. Vse to prispeva k spreminjanju vzorcev obnašanja. Še podatek. Vsako leto smo boljši pri ločenem zbiranju. Lani je bil odstotek 39,20 %, v prvi polovici tega leta 41 %.
Tudi pri odpadni električni in elektronski opremi ste v slovenski Istri boljši. Ob lanskem Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov ste se občine slovenske Istre pridružile projektu LIFE gospodarjenje z odpadki pod sloganom E-recikliraj. Sprejeli in namestili ste nove ulične zbiralnike. Kaj kažejo podatki o ločenem zbiranju teh odpadkov, ki so obenem nevarni in so dragocen vir, v občinah Koper in Ankaran?
Takrat smo namestili 15 uličnih zabojnikov za ločeno odlaganje odpadne električne elektronske opreme in baterij. E-odpadki in odpadne baterije so posebna skupina odpadkov. Ne spada med mešane komunalne odpadke, zato smo se s skupnim projektom želeli približati občanom in jim ponuditi dodatne možnosti za oddajo te odpadne opreme. Gre za odpadke, ki vsebujejo težke kovine. Za okolje, naravo, ljudi in živali so zelo nevarne, po drugi strani pa gre za surovine, iz katerih se lahko proizvedejo novi proizvodi in se s tem ohranjajo naravni viri. Projekt je zelo uspešen. V prvih rednih ciklih praznjenja zabojnikov, izvaja se na 3 mesece, smo vsakič zbrali po 3,3 tone teh odpadkov. Naj dodam, da se pri tem ni spremenila količina zbrane OEEO na zbirnih centrih ali v posebnih akcijah prevzema kosovnih odpadkov od vrat do vrat. Mesečno smo pridobili najmanj 1 tono odpadkov, ki bi bili v nasprotnem primeru nepravilno odloženi in jih ne bi mogli izkoristiti pri postopkih reciklaže.
Ko omenjate učinkovitost te akcije, se ponuja vprašanje, katere spremembe v okoljski zakonodaji so nujne, da bi sistem ravnanja z odpadki postal učinkovitejši? Ali v občini razmišljate o projektu Zero Waste?
Marjetica Koper sodeluje pri oblikovanju zakonodaje v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. Zakonodaja se pozitivno spreminja, saj se notranji akti pretežno harmonizirajo z evropskimi, kjer že danes veljajo zelo visoki standardi in cilji. Kot pozitivno spremembo naj navedem spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Med drugimi ukrepi dokončno omejuje promet z lahkimi nosilnimi plastičnimi vrečkami. Ve se, da so te vrečke eden izmed najbolj polutantnih izdelkov.
In Zero Waste?
Marjetica Koper je izvajalka obvezne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki. Odločitev o vstopu v mrežo Zero Waste je v pristojnosti Mestne občine Koper. Koraki, ki jih tako mi kot Mestna občina Koper v zadnjih letih sprejemamo na področju ravnanja z odpadki in drugimi okoljskimi področji, so podlaga za morebiten vstop v mrežo Zero Waste.
Za turistično občino in kakovost bivanja je bistvena priključitev objektov na javno kanalizacijo in vzdrževanje kanalizacijskih sistemov, prav tako čiščenje odpadnih vod. Je čistilna naprava dala rezultate, ki ste jih pričakovali? Katere naloge pred vas postavlja uredba o namestitvi malih čistilnih naprav? V občini je še vedno okrog 3800 greznic, kako jih boste odpravili?
Večji delež območij znotraj Mestne občine Koper sodi med vodovarstvena območja, občutljiva območja ali vplivna območja kopalnih voda, ki jih je treba še posebej varovati pred vsemi viri onesnaževanja. Pri tem je pomemben redno vzdrževan in zanesljiv sistem ravnanja z odpadnimi vodami. Gre za sodobno infrastrukturo in naprave ter tehnologijo prečiščevanja komunalnih voda iz javnega kanalizacijskega omrežja. In seveda z našo kakovostno storitvijo, ki jo potrebuje praznjenje in čiščenje greznic. Čistilna naprava je in še vedno daje pričakovane oziroma odlične rezultate pri čiščenju odpadnih vod.
Kako bo z greznicami?
Zakonodaja, ki je nalagala obvezno zamenjavo obstoječih greznic z MKČN, je prenehala veljati 31. 12. 2015. Nova uredba podaljšuje roke za umestitev MKČN. Ministrstvo za okolje in prostor ter ARSO pripravljata nov Operativni program za komunalne odpadne vode. Občine so že povabili k sodelovanju pri pripravi novih meja aglomeracij. Mestna občina Koper sodeluje z ministrstvom pri pripravi operativnega programa na osnovi načrtovane izgradnje lokalnih kanalizacijskih omrežij s pripadajočo čistilno napravo ter sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Lahko povem, da se mora zgraditi še okoli 30 lokalnih kanalizacijskih omrežij s pripadajočo ČN. Po naših sedanjih evidencah bi tako ostalo približno 2007 objektov izven meja aglomeracij, ki individualno rešujejo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Vsi objekti, ki so znotraj posamezne aglomeracije, morajo odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. Za te lokalna skupnost ne more sofinancirati postavitve MKČN, saj bi to bila le začasna, individualna rešitev, ki je ne bi bilo racionalno izvesti s sredstvi, ki so prednostno namenjena za izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema. Mestna občina Koper predvsem iz okoljskih razlogov ni za individualne ureditve. Zavzema se za vzpostavitev javne službe in opremljanje območij z javno infrastrukturo povsod, kjer je to možno in finančno vzdržno.
Seznam dejavnosti, ki jih opravljate v mestni občini, je zelo raznovrsten. Kolikšen del prihodkov ustvarite iz dejavnosti javne službe in koliko z drugimi dejavnostmi? Kako je vplivala na vaše poslovanje nova metodologija izračunavanja cen komunalnih storitev?
Največji delež prihodkov Marjetice Koper zagotavljamo pri ravnanju z odpadki in odvajanju ter čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode. Prihodki iz dejavnosti javnih služb predstavljajo približno 85 % vseh prihodkov, medtem ko tržne dejavnosti preostalih 15 %. To so podatki za leto 2015, ko smo ustvarili 16,632 mio evrov skupnih prihodkov. Uredba MEDO je stabilizirala prihodke, saj je podlaga za izdelavo triletnega Elaborata o oblikovanju cen storitev. Metodologija obračunavanja cen zagotavlja na eni strani možnost ustreznega načrtovanja razvoja, po drugi strani pa stabilno ceno za uporabnike, ki plačajo storitve v višini vnaprej znanih kalkulativnih elementov. Pri tem lahko tudi sami vplivajo na tiste, ki so v kalkulaciji spremenljivi in lahko spremenijo ceno v naslednjem obračunskem obdobju. Mislim zlasti na storitev ravnanja z odpadki, kjer lahko občani oziroma uporabniki sami vplivajo na količino ločeno odloženih odpadkov in s tem prispevajo k znižanju cen.
S čim bi ilustrirali, da postaja Koper zelena občina in čemu dajete prednost v vaši okoljski politiki?
Mestna občina Koper je v začetku leta vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma in ob Svetovnem dnevu okolja podpisala listino Zelena shema slovenskega turizma. Omenim lahko še druge projekte, npr. trajnostna urbana strategija ali celostna prometna strategija Mestne občine Koper. Prednost daje razvoju alternativnih in okolju prijaznejših oblik prevoza ter občanom zagotavlja nove rekreativne javne površine. Temu cilju je namenjen sveženj investicij, odvisne so od evropskih in drugih sredstev, spodbujajo pa preobrazbo družbe v „zeleno družbo“.
Kako ste uredili politiko privezov v mestnem pristanišču?
Marjetica Koper upravlja 520 komunalnih privezov v petih občinskih pristaniščih na podlagi Odloka o občinskih pristaniščih. Akt določa pogoje uporabe in pravico do uporabe priveza. Slovenska obala je majhna in priobalni prostor je zelo omejen. Zato se ne da zadostiti vsem zahtevam ali povpraševanju. Gre za naravno danost. Tudi Mestna občina Koper ima zelo malo vzvodov, da bi povečala število priveznih mest. Naložbe v marine ali priveze so zahtevne in drage. Vsaka nova površina, ki je namenjena privezom, po drugi strani jemlje površine za druge namene, npr. rekreativne.
Po prihodu v koprsko komunalo ste se odločili za optimizacijo dela in poslovanja. Kje so v komunalnem podjetju največje rezerve?
Poslovni rezultati in dosežena bonitetna odličnost dokazujejo, da je Komunala Koper, danes Marjetica Koper, pred tremi leti, ko je še imela bonitetno oceno D, sprejela pravilne poslovne ukrepe. Predvsem mislim na uvedbo strožjih kriterijev pri nabavah ter na stalna vlaganja v posodobitev osnovnih sredstev in voznega parka. Velike rezerve smo ugotovili pri nabavah in javnih naročilih, kjer se z dobavitelji redno pogajamo, da bi iztržili najboljše cene in pogoje. Po podatkih, ki jih je zbrala Bonitetna hiša Bisnode v mednarodnem projektu finančne analize podjetij v dvanajstih državah Evrope, spada Marjetica Koper letos med 1,6 odstotkov najboljših pravnih subjektov v Sloveniji. Zdaj se uvršča v najvišji razred zlate bonitetne odličnosti AAA. Zlato bonitetno odličnost AAA v Sloveniji dosega zgolj 2.648 od približno 167.703 registriranih podjetij.
Digitalizacija v komunali. Kje vidite največji izziv?
Digitalizacija poslovanja je način za izboljšanje notranjih delovnih procesov, je pa tudi način za izboljšanje dostopnosti in kakovosti storitev za končne uporabnike. V zadnjih letih smo v celoti prenovili spletno mesto Marjetice Koper ter ponudili vrsto uporabnih storitev z brezplačno dostopnimi aplikacijami. Na primer aplikacijo najdi bližnji zabojnik, ki s pomočjo geolociranja uporabnikom ponudi nabor najbližjih ekoloških otokov. Aplikacijo Abecednik odpadkov, ki uporabnikom svetuje glede pravilnega razvrščanja odpadkov. Aplikacijo ParkMeWise, ki omogoča brezskrbno in brezgotovinsko parkiranje na vseh parkiriščih na območju Mestne občine Koper. V družbi uporabljamo še aplikacijo Bood, s katero lahko vsi sodelavci, ki na terenu opazijo določeno pomanjkljivost ali napako, povezano z izvajanjem naših služb, to fotografirajo in jo posredujejo v nadzorni center. Sortiranje po področjih dela se pri aplikaciji izvede avtomatsko. V Marjetici Koper smo vsa delovna in osebna vozila opremili s sledilnim sistemom GPS. Pri osebnih vozilih sistem odpravi potrebo po ročnem pisanju potnih nalogov, kar olajša uporabo vozil in zagotavlja doslednejšo evidenco nad službenimi potmi. Sledilni sistem na smetarskih vozilih pa nam omogoča spremljanje voženj v realnem času, zbiranje agregatnih podatkov teh poti v določenem obdobju in optimizacijo prevoznih poti. Izzivov je na področju digitalizacije in informatizacije še veliko, zato smo razvoj tega področja v poslovnem načrtu za leto 2017 postavili med naše poslovne prioritete.
Boste tudi letos poslovali z dobičkom?
Predvidoma da.
