| Povezovanje proizvajalcev steklene embalaže | | |
| Pred dnevi je Andrej Božič prepustil direktorsko mesto v Steklarni Hrastnik Petru Času. Njegov novi izziv je strateški razvoj tovarne, točneje, vertikalno in horizontalno povezovanje podjetij v steklarski panogi na globalnem trgu. Kot pravi, je hrastniška steklarna že doslej med vodilnimi proizvajalkami kakovostnega embalažnega stekla in bo še naprej nišni igralec. A steklarji po svetu se povezujejo in to je nova razvojna priložnost. Sogovornik napoveduje porast rabe embalažnega stekla na račun slabega okoljskega ugleda plastike. Sicer pa Andrej Božič ve, da je zdaj Steklarna Hrastnik v povsem drugačni kondiciji kot takrat, ko jo je prevzel. Znal je biti tržno preudaren, okoljsko zavzet, oblikovalsko inovativen z ostrim občutkom za dih globalnega trga, predvsem pa je znal steklarje motivirati s socialno občutljivostjo, še vedno premalo cenjeno med slovenskimi menedžerji. In kaj pravi? | |
Strateški razvoj Steklarne Hrastnik je vaš novi profesionalni izziv po njeni ekonomski in okoljski sanaciji. Na katere njene konkurenčne prednosti se boste oprli pri iskanju prevzemnih tarč na globalnem trgu in pri združevanju s konkurenčnimi podjetji? Kakšne so možnosti, da Steklarna Hrastnik postane vodilno globalno podjetje v tržni niši, kjer je že postala mednarodni igralec?
Steklarna Hrastnik je že sedaj ena vodilnih svetovnih proizvajalk zelo kakovostnega embalažnega stekla. Oskrbujemo najzahtevnejše blagovne znamke. Uvrščamo se med dva najboljša proizvajalca embalažnega stekla na svetu. Pa vendar smo hkrati tudi majhna in neodvisna steklarna. Zato bo v prihodnje za nas ključno povezovanje, saj se branža konsolidira. To se odraža v povezovanju steklarn v večja podjetja, hkrati pa so tudi naši kupci v premium in super premium segmentu večji. S sorodnimi proizvajalci se že nekaj časa povezujemo v vertikali. To so predvsem partnerji, s pomočjo katerih našim izdelkom dodajamo dodano vrednost za končnega kupca. Primer takšnega sodelovanja je povezovanje s svetovno znanim in inovativnim dekoraterjem, s poljskim podjetjem DekorGlass.
A to je najbrž ena izmed povezav?
Seveda. Iščemo tudi priložnosti za horizontalno povezovanje. Vendar pa se želimo horizontalno povezovati s podjetji, ki imajo podobne vrednote. Želim namreč, da bodoča skupina deluje na temeljih spoštovanja, dobrih odnosov, odprte komunikacije. Zaposleni morajo v ciljih skupinah prepoznati tudi svoje osebne cilje, ambicije. Prednost takšne skupine bo v njeni prilagodljivosti in orientiranosti h kupcem. Želimo biti partner, ki zna in zmore udejanjiti še tako nenavadne izzive, zahteve naših kupcev. S horizontalno širitvijo bomo omogočali večjo varnost našim kupcem. Imeli bomo več lokacij, lahko bomo proizvajali večje količine in imeli kakovosten kader na kritičnih pozicijah.
Kako si zamišljate hrastniško steklarno kot globalno podjetje ali koncern? Kaj bodo vaše prve poteze kot strateškega razvojnika? Je največ možnosti v izraziti specializaciji proizvodnje, v vrhunsko oblikovanih izdelkih premium ali v novih blagovnih znamkah?
Tudi skupina bo še vedno primarno nišni proizvajalec v premium in super premium segmentu. Strankam bomo ponujali vrhunsko One stop shop storitev. To bomo omogočali z vertikalnim povezovanjem in tako stranki ponudili celovit končni izdelek – oblikovanje, proizvodnjo, dekor in zamaške za steklenice. A to pomeni, da med številnimi zainteresiranimi potencialnimi partnerji izberemo tistega, s katerim bomo imeli skupno vizijo o načinu upravljanja in doseganju ciljev skupine. Brez tega ni dolgoročnega uspeha.
Že doslej ste trg presenečali z odličnimi oblikovalskimi, tudi inovativnimi rešitvami. Na primer steklena skodelica puzzle, prvi tridimenzionalni zložljivi stekleni izdelek na svetu. S partnerji ste v Londonu organizirali oblikovalski natečaj za oblikovanje steklenice za žgane pijače v premium segmentu. Za kolekcijo High Glass ste angažirali londonsko agencijo. Je trg pokazal, da izvirne, nenavadne oblikovalske rešitve bolje prodajajo izdelke? Vaši oblikovalski dosežki demantirajo mnenja, da slovenska industrija še vedno podcenjuje dizajn?
Glede na dejstvo, da je bila prav skupina slovenskih industrijskih podjetij, v kateri sem tudi sam zastopal Steklarno Hrastnik, pobudnica ustanovitve programa za dizajn inženiring na ljubljanski oblikovalski univerzi, lahko trdim, da slovenska industrija ne podcenjuje dizajna. Skupina teh podjetij se zaveda, da mora vizualni podobi, izgledu slediti ne le dizajn, ampak tudi funkcionalnost. Zato se ne morem strinjati s trditvijo, da slovenska industrija podcenjuje dizajn. V skupini smo tudi zbrali potrebna sredstva za certifikacijo programa, ki ga pa žal univerza ni podprla.
Steklarna je presenečala prav z dizajnom.
Na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko trdim, da igra dizajn poleg odličnega materiala ključno vlogo pri uspehu končnega izdelka. Zato to področje pospešeno razvijamo. V Sloveniji se povezujemo z Akademijo za oblikovanje, z različnimi oblikovalci v Sloveniji in tujini. Za nas je dizajn toliko pomembnejši, ker naši izdelki na trgu niso najcenejši.
Izvažate v skoraj 60 držav. Za katere izdelke oziroma stekleno embalažo kažejo trgi največ zanimanja? Ali je tudi globalni trg manj navdušen, na primer široka potrošnja in industrija pijač, za stekleno embalažo in bolj za plastenke ali pločevinke?
Steklarna Hrastnik deluje v premium in super premium segmentu. To je trg visoko kakovostnih izdelkov, ki uporablja le in samo steklo. Plastika se uporablja trenutno v cenejših kategorijah izdelkov, namenjenih široki potrošnji. Ampak moram poudariti, da se globalni trg preusmerja v stekleno embalažo. To potrjujejo različni indici trga. Imamo informacije, da bo v določenih državah v bližnji prihodnosti plastična embalaža celo prepovedana. Delež stekla kot surovine bo v prihodnje rastel tudi zato, ker se reciklira. Steklo torej v svoji prvotni funkciji ni odpadek, ampak surovina. Gre za naravni material, kar pa ne moremo trditi za plastiko, ki v primeru, da pristane v naravi, dela veliko škodo.
Katera marketinška orodja in sveži marketinški pristopi so vam najhitreje odpirali vrata. Ali je trg z bolj odprtimi rokami sprejel inovacije, ki so podpirale trajnostni razvoj?
Naši zahtevni kupci imajo v svoje strategije vgrajen trajnostni razvoj in ne kupujejo od kupcev, ki niso trajnostno usmerjeni. Takšna usmeritev zahteva konstantno vlaganje v kader, socialno okolje in tehnologijo. Z delom na vseh teh področjih omogoča trajnostni razvoj podjetja. Da te zelo zahtevne kriterije dosegamo, naši kupci preverjajo s skrbnimi pregledi. O naših dosežkih na področju trajnostnega razvoja pa tudi proaktivno obveščamo zainteresirane ciljne javnosti preko različnih komunikacijskih orodij.
V javnosti je bil nekoliko prezrt vaš certifikat Ethical Style Guide s sejma Ambienta. V čem je posebna vrednost tega priznanja?
Steklarna Hrastnik ima več ciljnih javnosti. Ob tem se zavedamo, da vse naše novice nimajo enake vrednosti za vse naše ciljne javnosti. Zato smo v naši primarni ciljni javnosti, v katero spadajo lastniki blagovnih znamk, poskrbeli za komunikacijo tega dosežka. Kot sem že omenil, brez etičnega poslovanja se zahtevni kupci ne bi odločali za nas. To redno preverjajo s pomočjo presoj.
Med slovenskimi menedžerji izstopate po svoji socialni usmeritvi, ste zagovornik holističnega in odgovornega voditeljstva. Med drugim niste pozabili omenjati znoja delavcev ob steklarskih pečeh. Pred desetletji so steklarji pili ob pečeh črno kavo. Kako je zdaj in kako je bila v vašem poslovanju sprejeta večja socialna občutljivost? Se vam ne zdi, da jo je pri menedžerjih premalo?
Pri slovenskih menedžerjih je ta ozaveščenost v porastu. Vedno več kolegov in kolegic ve, da je to edini način, kako doseči trajnostne rezultate in rast. Če samo pogledate razlage, zakaj je določeno slovensko podjetje dobilo nagrado v Sloveniji, je omenjen ravno ta kriterij. Sam sem vključen v klub nagrajencev GZS in Združenja manager, kjer je to zelo izpostavljeno v primerih dobrih praks. Zavedati pa se moramo, da je v Sloveniji še več podjetij, ki razmišljajo na takšen način, a niso med nagrajenci. Zato lahko rečem, da to postaja pomemben način delovanja v Sloveniji. Razlike so med panogami zaradi specifik.
Mislite na vodenje podjetja?
Tehnicistični pristop v vodenju, da je vsak vijak v procesu in dela samo svoje delo, je preživet. Takšne naloge bodo v prihodnje opravljali roboti. Kreativne naloge pa bomo delali ljudje, ki bomo na zunanje impulze reagirali hitro in našli rešitev. To je mogoče samo pri motiviranih in kompetentnih sodelavcih, ki imajo potrebna, specifična znanja. Poleg tega za uspeh na trgu ne bo zadostno, da si del nekega koncerna, ki omogoča cenovno konkurenčnost. Trg že išče in bo iskal individualne rešitve, pisane na kožo kupcem. To pa bodo lahko omogočali nišni ali pa manjši proizvajalci, ki se zmorejo hitro odzvati na potrebe kupcev. Ravno zaradi tega je strategija skupine ostati v svoji niši.
Katere okoljske dosežke postavljate na prvo mesto?
Z veseljem lahko rečem, da jih je preveč, torej ne morem izpostaviti samo enega. Vse, kar smo počeli, je bilo z namenom znižati emisije in zmanjšati porabo vode. To smo dosegli. V proizvodni enoti namiznega stekla smo tako v zadnjih sedmih letih znižali porabo vode za 55 %, emisije NOx za 75 %, izpuste prašnih delcev za 35 % in izpuste CO2 za nekaj manj kot 30 %. V proizvodni enoti embalažnega stekla pa smo zmanjšali vrednosti emisij NOx za 25 %, emisije CO2 za 10 % in porabo mestne vode za 40 %. To so okoljski dosežki, ki so tudi ključni za kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Kaj bo vaše glavno sporočilo vašemu nasledniku Petru Času? Ga boste opozorili tudi na kakšne napake, ki so vedno del poslovanja in upravljanja v podjetju?
Dobri rezultati so rezultat predanih in komplementarnih ljudi. In voditelj je tisti, ki jih podpre, da cilje lahko dosežejo z dobro tehnologijo, modeli in podobno. Peter Čas ima vse potrebno, da sprejme izziv in uspešno prevzame operativno vodenje Steklarne Hrastnik. Prepričan sem, da bo steklarni vdihnil novo, svežo energijo in tako pustil svoj pečat. V moji novi vlogi svetovalca lastniku bom še vedno vpet v delovanje Steklarne Hrastnik predvsem z vidika povezovanj in širitve steklarne v panogi. Zato bova z mojim naslednikom tudi v prihodnje vodila konstruktiven dialog, ki sva ga vzpostavila ob njegovem prihodu v steklarno.
