| Komunalna oprema | | Tanja Pangerl | |
| Kakovostno ravnanje z odpadki zahteva kakovostno in učinkovito komunalno opremo. In kako je lahko učinkovita, s čimer zmanjšuje stroške zbiralcu odpadkov? Tako, da količino odpadnega materiala v kontejnerju zmanjša tudi za desetkrat. To pomeni manj odvozov in manj stroškov. Jože Ogrizek, lastnik in prokurist podjetja Eko line trade, kjer že skoraj 20 let projektirajo, razvijajo in izdelujejo kontejnerje in ponujajo inovativne rešitve za različne vrste odpadkov, pravi, da podjetja v zadnjem času namenjajo več pozornosti sekundarnim surovinam in odpadkom ter izboljšujejo sistem ravnanja z odpadki. Še vedno pa je pri tem ključna cena. Le redki se odločajo za uporabo posebnih inovativnih tehnologij. Proizvajalci komunalne opreme, kot je njihova, pa čutijo pomanjkanje dobrega kadra na področju kovinarstva. V Sloveniji kovinarjev primanjkuje. Sistem vajeništva, ki je nekoč že bil in je dobro funkcioniral, bi moral ponovno dobiti svoje trdno mesto v tehniških poklicih. Morda bo napovedana uvedba izobraževanja vajencev pomagala obnoviti sedanjo krizo na trgu dela, saj nekaterih poklicev stalno primanjkuje. | |
Proizvajate predvsem kovinsko komunalno opremo, kot so stiskalnice in raznovrstni kontejnerji. Na katere lastnosti in novosti opreme so naročniki najbolj pozorni?
Najbolj so, žal, še vedno pozorni na ceno. Pri stiskalnicah je bistveno tudi razmerje stisljivosti odpadkov. Zelo pomembno je, da je faktor stisljivosti čim večji. Pri boljših vijačnih stiskalnicah dosežemo stisnjenost do 1:10, kar je za kupca ključno. Takšne stiskalnice so sicer cenovno dražje, se pa prihrani pri transportu skoraj v takšnem razmerju, kot je stisljivost. To namreč pomeni desetkrat manj odvozov. V navadni kontejner lahko damo 500 kilogramov kartona, če je karton stisnjen, 5 ton. Tako lahko 30-kubični kontejner pelje 8-9 ton stisnjenega kartona.
Pri kontejnerjih moramo upoštevati, da so optimalni oziroma prilagojeni za določeno vozilo. Mislim na to, ali gre za sistem samonakladanja ali abrol sistema. Pri izbiri je pomembna tudi teža sekundarnih surovin oziroma odpadkov.
Katerih izdelkov prodate največ in na katerih trgih ste prisotni?
Trenutno se proda največ stiskalnic, sledijo abrol kontejnerji, se pravi večji kontejnerji s posebnimi vozili. Gre za kontejnerje dolžine šestih metrov, v katerih se prevažajo lahke in težke frakcije. Če gre za lahke frakcije, je priporočljivo, da se odpadni material prej stisne. Za različne vrste odpadkov se uporabljajo različne stiskalnice, odvisno od tega, ali gre za manj ali bolj stisljivi material. Med kartoni so na primer eni zelo stisljivi, drugi so nestisljivi, kot je kromo karton. V tem primeru je boljša batna stiskalnica, ki karton samo razgrne v kontejner in se s tem pridobi dovolj nasipne teže. Za embalažne škatle je najprimernejša vijačna stiskalnica. S svojimi izdelki smo večinoma prisotni na slovenskem trgu, izvažamo tudi v Avstrijo.
Kakšne so letos razmere na trgu? Je boljše kot lani glede na najnovejše podatke o gospodarski rasti in naložbah?
Mislim, da največ gospodarske rasti daje izvoz. Se pa sicer kaže določena rast. Podjetja več povprašujejo, več se ukvarjajo s sekundarnimi surovinami in odpadki ter si urejajo sistem ravnanja z odpadki. V tovarnah si postavljajo ekološke otoke.
Izdelujete tudi kontejnerje po želji naročnika. Za kakšne vrste kontejnerjev gre in kakšne so zahteve naročnikov?
Smo eno redkih podjetij v Sloveniji, ki kontejnerje sami projektiramo, proizvajamo in prodajamo. Zato je naša konkurenčna prednost, da lahko delamo po naročilu. Na primer, abrol kontejnerji se uporabljajo za različne medije, od prevoza sekundarnih surovin, kot so železo, papir, plastika, do mulja iz čistilnih naprav, klavničnih odpadkov in biomase. Vse te kontejnerje naredimo po naročilu in dimenzijah kupca, upoštevamo pa lahko tudi posebne funkcionalne lastnosti. Ravnokar izdelujemo specialne abrol kontejnerje iz prokroma oziroma nerjaveče pločevine. Ti specialni abrol kontejnerji imajo na zadnji strani posebne hidravlične dvižne »roke«, s katerimi manjše kontejnerje, v katerih se zbirajo posebni odpadki, dvignejo in vsebino stresejo v ta specialni, večji kontejner. Takšni kontejnerji se uporabljajo predvsem za pobiranje in odvoz klavničnih odpadkov, ki se nato odpeljejo v nadaljnjo obravnavo v bioplinarne. Takšne sisteme razvijemo skupaj z naročnikom, predlagamo detajlne rešitve, zrišemo načrte in izdelke izdelamo ter montiramo opremo.
Za konkurenčnost na trgu je potrebno slediti tehnološkemu razvoju. Kakšni so zadnji tehnološki trendi na področju komunalne opreme in kakšno vlogo ima pri tem digitalizacija?
Vse bolj se razmišlja o digitalizaciji in tudi pri komunalni opremi ni nič drugače. Digitalizacija najbolj prodira na področje vijačnih stiskalnic. Stiskalnice so povezane z računalniki in na ta način se lahko uporabniki seznanijo s količino materiala v kontejnerju. Kako poln je kontejner, kakšen je pritisk, beležijo čase delovanja, izpisujejo se morebitne okvare, kje in zakaj so nastale idr. Tudi pri abrol kontejnerjih, s katerimi se odvažajo nestisnjeni odpadki, se je razvila posebna tehtnica, na katero se postavi abrol kontejner in se za vsak odvoz že v samem podjetju lahko točno ugotovi, koliko je odpadkov pri posameznem odvozu. S tem se preprečijo poneverbe pri oddani količini odpadkov, kar se še posebej dogaja pri materialih, kot je stretch folija, ki ima na trgu dobro ceno. Razvili so se tudi abrol kontejnerji iz inox materiala z vgrajeno posebno tehtnico na dvižnih verigah, s katero se ugotovi, koliko je težek odpadni material v manjših kontejnerjih, ki se nato iztrese v večji kontejner.
Prijavljate se na javne razpise. Že pred časom ste opozorili, da bi bilo pri izbiri potrebno upoštevati tudi kriterij kvalitete, s čimer bi omejili prijavitelje, ki uvažajo komunalno opremo predvsem iz vzhodnih držav. So pri merilih na javnih razpisih spremembe?
Bistvenih sprememb ni. Žal je cena še vedno glavni kriterij. Približno 5 % predstavljata garancija in dobavni rok, ostalih 95 % cena. Ni pomembno, ali gre za domačega proizvajalca ali tujega. Te kriterije bi bilo potrebno spremeniti. Razpise bi morali sestaviti zelo tehnično premišljeno. V večji meri bi jih morali sestavljati tehniki, ki poznajo izdelek, manj pravniki in ekonomisti. Dobljeni izdelek preko razpisa pa bi morali tudi ustrezno kontrolirati.
Ste pri razpisih uspešni?
Na razpise se sicer prijavljamo, vendar za to nimamo veliko volje, ker je sistem slabo urejen. Raje se odločamo za celovite oziroma posebne rešitve – od svetovanja, načrtovanja, projektiranja in izdelave opreme. Pred kratkim smo za novo tovarno velikega podjetja v Sloveniji projektirali zbiranje odpadkov iz dveh nadstropij. Izdelali smo posebne kanale, preko katerih se odmetavajo odpadki v stiskalnice iz obeh nadstropij. Takšni projekti so za nas veliko bolj zanimivi. So nam izziv, saj lahko vključimo svoje znanje in izkušnje, hkrati pa imamo večjo dodano vrednost. Pred kratkim smo tudi eno tiskarno opremili s posebno dvižno napravo, s pomočjo katere praznijo papirje različnih frakcij iz prostora v kontejner skozi steno. Gre za avtomatski sistem, kjer se kontejner pripelje do dvižne naprave in s pritiskom na gumb se odpadni material avtomatsko prenese v večji kontejner.
To je inovativna, uporabna rešitev. Se podjetja odločajo za takšne rešitve?
Mnoga podjetja so na področju inovativnih tehnologij ravnanja z odpadki še precej nerazgledana. Razlika je edino v primerih, kjer je potrebno upoštevati zakonodajne zahteve, kot je na primer pri zbiranju odpadkov v klavnicah, kjer mora biti zagotovljena sledljivost. Sicer pa so odločitve za določen sistem še vedno zelo povezane s ceno. Nemci in Avstrijci so pripravljeni vložiti več kot Slovenci. V Sloveniji smo z vijačnimi stiskalnicami opremili vse trgovine Lidl, Hofer, Spar. Pri njih se je že na začetku, pri izgradnji poslovalnic, sistem ravnanja z odpadki uredil na zelo visokem nivoju. Nekatera slovenska trgovska podjetja še danes nimajo ustreznih stiskalnic za zmanjševanje volumna odpadkov. Za inovativne tehnologije se odloča okoli 20 % podjetij, to so predvsem najboljša proizvodna in trgovska podjetja v Sloveniji, ki veliko vlagajo v področje ekologije in varstva okolja.
V sodelovanju z avstrijskim partnerjem izdelujete tudi ciklone za čiščenje dimnih plinov, ki se uporabljajo predvsem pri kuriščih na trda kuriva. Glede na to, da se Evropa in svet vse bolj obrača k uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije, kakšen tržni potencial vam ponuja ta izdelek? Za kakšno tehnologijo gre?
Ciklone za avstrijske kupce delamo že 18 let. V času gospodarske krize se je izdelava zmanjšala, ker so jih delali sami. Prejeli so namreč posebne ugodnosti, če so svoje izdelke delali v Avstriji in so s tem zaposlili svoje ljudi. Sedaj se je proizvodnja ciklonov malo povečala, vendar ne bistveno, ravno zaradi razloga, ki ste ga omenili. Kurjenje na trda goriva se namreč ponekod zmanjšuje, bolj se uporabljajo obnovljivi viri energije. Se pa cikloni uporabljajo v primeru kurjenja biomase. Čeprav se kurjenje z biomaso precej uporablja, bi se lahko še bolj. Cikloni imajo funkcijo, da očistijo dimne pline. Predstavljajo torej čistilno napravo za posamezno kotlovnico pri daljinskem ogrevanju. Izdelujejo se različnih velikosti, od štirih do sto celic. Vsaka celica je približno za eno hišo (stanovanje). Pri večjih naseljenih krajih ali mestih se cikloni vežejo v baterije.
V Avstriji je že več kot 20 let predpis, da se morajo pri kurjenju na biomaso dimni plini očistiti in se redno vršijo tudi meritve izpustov. Pri nas se biomasa premalo uporablja, čeprav je to eden najcenejših energentov. V Avstriji biomaso izredno veliko uporabljajo, pa čeprav je bogata država, a se morajo pri kurjenju na biomaso uporabiti cikloni, ki očistijo dimne pline trdih delcev. Dim mora biti čist, popolnoma brez trdih delcev. Pri nas se to, žal, še ni dovolj prijelo, pa čeprav imamo ogromno lesa, saj smo druga najbogatejša država v EU po površini gozdov. V Sloveniji se tega še premalo zavedamo in tudi premalo vlagamo v daljinsko ogrevanje na biomaso.
