| Med komunalnimi podjetji | | |
| S Centrom Mala Mežakla, tako meni Uroš Bučar, direktor Javnega komunalnega podjetja JEKO, d.o.o., so začeli vzpostavljati temelje za učinkovit sistem ravnanja z odpadki. Koncesionar je pridobil vsa dovoljenja. Odlagališče Mala Mežakla je v lasti jeseniške, kranjskogorske in žirovniške občine, vanj pa odlagajo odpadke še občine Radovljica, Gorje, Bohinj in Tržič. Tako bo del Gorenjske pri ravnanju z odpadki lažje zadihal. Uroš Bučar navaja, da se vsako leto povečujejo količine ločeno zbranih odpadkov, a z 42,03 % niso zadovoljni. So pod republiškim povprečjem. Pri porabi pitne vode ugotavljajo dober trend racionalnosti pri gospodinjstvih in v gospodarstvu. Direktor pravi, da pijejo na njihovem koncu odlično vodo. Na vprašanje, kaj pravi o predlaganih rešitvah v novi uredbi o obvezni občinski gospodarski javni službi, pa je prepričan, da, na primer, najustreznejše frekvence odvoza odpadkov najbolj poznajo lokalna komunalna podjetja. | |
Kako ste uspešni pri ločevanju odpadkov v jeseniški in žirovniški občini in kakšen je trend pri količinah?
Lahko potrdim, da smo iz leta v leto uspešnejši. Podatki za zadnje leto kažejo, da se je celotna količina ločeno zbranih odpadkov v primerjavi z letom poprej povečala za 4,4%. Procentualno največji porast beležimo pri količini zbrane mešane embalaže, zbranih kovin in OEEO. Prav tako kot skupna količina ločeno zbranih odpadkov se je povečala tudi količina izločenih odpadkov na prebivalca. Lani je že presegla 136 kg. Količina ločeno zbranih odpadkov v letu 2016 tako predstavlja 42,03 masnih % vse količine zbranih komunalnih odpadkov v občinah Jesenice in Žirovnica. Še zdaleč pa s tem odstotkom nismo zadovoljni. Še več bo potrebno vlagati v izboljšanje učinkovitosti oziroma v racionalizacijo sistema zbiranja odpadkov ter v dvig okoljske ozaveščenosti naših uporabnikov – občanov občin Jesenice in Žirovnica.
Ko ste prevzeli direktorske dolžnosti, ste izjavili, da je ena najzahtevnejših nalog prav pri ravnanju z odpadki. Opozorili ste na nujno sinergijo med dejavnostjo odlaganja odpadkov in dejavnostjo centra za mehansko in biološko obdelavo. Kaj ste realizirali?
Glede na vse težave in zaplete v zadnjih dveh letih lahko z zadovoljstvom ugotovim, da je bila odločitev glede vzpostavitve centra za ravnanje z odpadki na lokaciji Mala Mežakla pravilna. Koncesionar za obdelavo odpadkov je letos dokončno pridobil vsa dovoljenja za opravljanje dejavnosti. S tem so se vzpostavili pogoji za medsebojno sodelovanje zaenkrat na področju raztovarjanja azbestnih odpadkov oziroma tehtanja mešanih komunalnih odpadkov v centru. Kar se tiče odlaganja odpadkov, z vsemi zainteresiranimi občinami urejamo podrobnosti o podelitvi neposredne koncesije za to dejavnost. Prav tako upamo, da bodo tudi za obdelavo odpadkov vse formalnopravne zadeve pravočasno urejene in da bo center deloval s polno zmogljivostjo.
Z Malo Mežaklo vzpostavljate sistem ravnovesja z odpadki. Z novo predlagano uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi pa se komunalnim podjetjem nalagajo nove naloge. Nekatere kritične ocene opozarjajo zlasti na problem minimalnih frekvenc odvoza in na višje standarde, kar naj bi povečalo zvišanje cen komunalnih storitev. Vaše mnenje?
Pri tem se pridružujem mnenju še nekaterih, ki menijo, da je bistvena kakovost uredbe ta, da dodatno približuje našo dejavnost uporabnikom storitev. Seveda pa vsak dvig standarda povzroči dodatne stroškovne obremenitve, ki posledično vodijo k dvigu osnovne cene zbiranja odpadkov. Prav s tega vidika je potrebno izpostaviti določbe o minimalnih frekvencah odvoza, o velikosti posameznih zabojnikov in tehtanju teh zabojnikov ter predpisan standard glede števila zbiralnic. Vse to so področja, ki jih glede na poznavanje lokalnih posebnosti in potreb, po mojem mnenju, najlažje določijo komunalna podjetja sama.
Pridružili ste se pobudi Skupaj za boljšo družbo. Kaj ste storili za odgovorno potrošništvo v obeh občinah in za racionalno uporabo vode, ki postaja strateška konkurenčna prednost države. Koliko vode porabijo občani, se navade spreminjajo?
Lahko rečemo, da imajo občani in občanke Jesenic in Žirovnice privilegij, da pijejo vodo iz pipe visoke kvalitete – kemijsko neonesnaženo in brez dodatka kemikalij. O tem, kako naravna in zdrava je naša voda, redno seznanjamo občane, da spodbujamo pitje vode iz pipe ne samo doma, ampak tudi v službi in gostinskih lokalih. Glede na trenutne razmere se zavedamo, da bo v bodoče potrebno vložiti še kar nekaj naporov in uporabnike spodbujati k spremembi razmišljanja ter vedenja. Kar se tiče količin, ugotavljamo, da je trend padanja skupne porabe v obeh občinah – predvsem v občini Jesenice – konstanten že od leta 2008. Se pa v zadnjem letu stvari na področju prodanih količin nekoliko izboljšujejo, še vedno pa je zaznati pomemben vpliv racionalne porabe vode s strani gospodarstva.
Zelo se zavzemate za ponovno uporabo, za uveljavljanje slogana »enkratno je večkratno«. Ali je Kramarija center, kamor občani radi odnašajo predmete, ki jih ne uporabljajo več?
Ja, tako je. Sprva, ob vzpostavitvi centra ponovne uporabe oziroma zbirnih mest v okviru naših dveh zbirnih centrov, enega v občini Jesenice in drugega v občini Žirovnica, je bilo kar nekaj operativnih težav, ki pa so bile hitro odpravljene. Center ponovne uporabe deluje pod okriljem socialnega podjetja Zavod Carnus. Z njegovim delovanjem oziroma medsebojnim sodelovanjem smo zelo zadovoljni, saj na ta način zmanjšujemo količine odpadkov in istočasno spodbujamo trend reciklaže in ponovne uporabe. V lanskem letu je bilo tako preko centra prevzetih cca. 20 ton uporabnih predmetov.
Med vašimi dejavnostmi je tudi distribucija in prodaja zemeljskega plina. Ali se interes za uporabo tega energenta povečuje ali pa narašča kurjenje v kurilnih napravah, kar onesnažuje zrak?
Pri tej dejavnosti opažamo že od leta 2012 postopno zmanjševanje količine prodanega zemeljskega plina. V letu 2016 smo beležili 3,81% zmanjšanje prodaje. Poglavitni razlog za padanje količin od 2012 pa do danes je vstop novih ponudnikov zemeljskega plina. Oktobra leta 2012 so se začeli masovni prestopi končnih uporabnikov k novim dobaviteljem. Poleg tega pa se porabniki pri ogrevanju obnašajo zelo varčno in uporabljajo tudi druge vire za ogrevanje – lesno biomaso, toplotne črpalke.
Kot finančnik, ki dobro pozna delo v jeseniškem komunalnem podjetju, ste zagotovo posebej pozorni na stroškovno učinkovitost. Kje so v komunalni dejavnosti največje rezerve?
Biti stroškovno učinkovit je eden temeljnih ciljev vsake gospodarske dejavnosti. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je vsaka dejavnost s tega vidika nekoliko specifična. Glavni pogoj za analizo stroškovne učinkovitosti je dobro poznavanje posameznih procesov v podjetju. Kje so največje rezerve v komunalni dejavnosti, o tem bi na splošno težko odgovoril. Lahko pa izpostavim dejavnost zbiranja odpadkov, kjer smo postopno pričeli z analiziranjem stanja in iskanju sprememb, ki bodo vodile k večji stroškovni učinkovitosti.
