Logist leta 2016 | Jože Volfand |
 
Nikoli nisem bil človek ozkega pogleda in ozke specialnosti, v logistiki pa sem videl in še vidim možnosti širokega pogleda, povezovalnosti in visoke dinamike dela, pravi Damjan Zupančič, logist leta 2016, sicer pa direktor logistike v novomeškem podjetju TPV. Priznanje mu je podelilo Slovensko logistično združenje. Meni, da najbrž zato, ker so izrazito usmerjeni v digitalizacijo logističnih procesov in so na trgu dosegli preboj z lastnim produktom, z avtomatsko vodenimi vozili (AGV). Damjan Zupančič pravi, da dajeta integrirana avtomatizacija in digitalizacija logistike podjetju konkurenčno prednost.
 
Damjan Zupančič - P _ Sami Rahim

Damjan Zupančič

V praksi je večinoma že uveljavljeno mnenje, da so lahko optimalni logistični procesi dodana vrednost v poslovanju podjetja. Kako in kje lahko logistika največ prispeva k boljšim poslovnim rezultatom?

Zelo se strinjam s tem in to tudi zagovarjam v svojem vsakdanjem delu. Miselnost je potrebno spremeniti. Menim, da optimalnih logističnih procesov ni, so lahko le bolj ali manj optimirani. Predvsem pa je bistveno, da ne počivamo na lovorikah doseženega. V logistiki se tudi v utečenih procesih stvari tako hitro spreminjajo, da jih je nujno vedno znova in znova optimirati in spreminjati. Če imamo v svoje procese vgrajena klasična načela Demingovega kroga PDCA (plan-do-check-act) ki se vrsti v spirali, potem dejansko lahko govorimo o tem, da je tudi logistika tista, ki ustvarja dodano vrednost v podjetju in ni zgolj nujen strošek, kot o logistiki razmišljajo še v mnogih podjetjih. Pravilno zasnovana, nadzorovana in nenehno optimirana visokotehnološka, informatizirana in avtomatizirana logistika je tista logistika, ki bo največ prispevala k konkurenčnosti in boljšim rezultatom podjetja.

Najbrž je prav to pretehtalo, da vam je Slovensko logistično združenje podelilo priznanje logist leta. S katerimi projekti ste najbolj prepričali strokovno komisijo?

Težko odgovorim, kaj je najbolj prepričalo komisijo SLZ, saj ne poznam vsebin ostalih kandidatov. Živimo in delujemo v dobi, ki ji popularno rečemo INDUSTRIJA 4.0 oziroma v mojem primeru LOGISTIKA 4.0. Kar nekaj projektov smo v preteklem letu izvedli v logistiki. Ogromno znanja in kapitala vlagamo v posodobitve in nadgradnje digitalizacije logističnih procesov. Popolnoma smo prenovili platformo za EDI (Electronic Data Interchange). Brez tega si že več kot desetletje ne znamo več predstavljati komunikacije tako s kupci kot dobavitelji. Izvedli smo pilotni projekt digitalizacije, ustvarili preko 20 delovnih mest logistike, tudi končno pakiranje. Zagnali pa smo prenovo skladiščnega WMS (Warehouse Management System) poslovanja z ročnimi terminali in prehod iz 1D črtne kodo na 2D in RFID (Radio Frequency IDentification). Vsekakor pa je za leto 2016 značilen preboj na področju avtomatsko vodenih vozil (AGV), kjer smo z lastnim produktom in visoko fleksibilnostjo prepričali trg. Se pa želim tudi na tem mestu zahvaliti strokovni komisiji SLZ, da so prepoznali moje in dosežke podjetja TPV, priznanje pa z veseljem delim s svojim timom.

Razvojni dobavitelj avtomobilske industrije mora izpolnjevati standarde odličnosti, med katere zagotovo sodita avtomatizacija in digitalizacija vseh poslovnih procesov, tudi logistike. Kaj je največji strokovni izziv logistike v vašem podjetju oziroma skupini? Kot posebnost in prednost izpostavljate predvsem avtomatsko vodena vozila z RFID čipi. Koliko privarčujete s tem sistemom?

Drži. Visoka stopnja premišljene in integrirane avtomatizacije in digitalizacije sta dve področji v logistiki, ki nam lahko dajeta konkurenčno prednost in odličnost v poslovanju. Vse to pa ne pomaga dosti, če ti tega ne priznava kupec. Nujno je zgraditi partnerski odnos z vsakim kupcem na vseh strokovnih področjih, ki so povezani v poslovanju. Logistika seveda ni izjema.

Zakaj?

Visoka stopnja standardizacije in avtomatizacije na eni strani, na drugi strani pa poslovanje s partnerji, ki zahtevajo uveljavljanje različnih, mnogokrat specifičnih standardov, zna biti velik strokovni izziv. Ohraniti vitkost in hitro odzivnost kljub širokemu naboru specifičnih zahtev kupca, in vse to informatizirati in avtomatizirati do take mere, da so navzven postopki za vse enaki in čimbolj odstraniti človeški faktor, to je faktor napak, je zahtevna strokovna in organizacijska naloga.

Vsekakor je zgodnja vpeljava AGV v proizvodnjo, mislim na premike materialov, do neke mere res posebnost za naša branžo. Čeprav je stopnja avtomatizacije proizvodnih procesov, torej robotike, v avtomobilski industriji izredno visoka, se je avtomatizacija na področju logistike morda res začela nekoliko pozno. Z lastnim razvojem in izpopolnjevanjem tega, kar je ponujal trg, smo dosegli, da so naši AGV sistemi izredno fleksibilni in agilni. Predvsem pa s pametno izbiro procesov, ki jih želimo digitalizirati in avtomatizirati s pomočjo AGV, dosegamo v naših primerih kot pri zunanjih implementacijah ROI (Return of Investment), ki je krajši od 1 leta. Zato so prihranki ali dodana vrednost logistike lahko izredno visoki.

Če bi opredelili optimalni model upravljanja notranje logistike in vse tisto, kar zahteva zunanja logistika, kaj bi postavili v fokus strokovnih in inovativnih rešitev?

Optimalnega, univerzalnega modela upravljanja logistike ne poznam. Vedno je potrebno iskati optimalne metode glede na konkretne situacije. Ne da se kopirati ne celote ne dela, ki v nekem okolju deluje optimalno, v drugo okolje. Žal ne gre. To potem ne zraste organsko v podjetju, ampak se kaj hitro izolira kot tujek in rezultatov potem ni. Zato tudi ne zagovarjam celotnega outsourcinga logistike.

A brez fokusa ne gre?

Fokus vsekakor mora biti v procesni organiziranosti področja in matrični prepletenosti z vsemi deležniki v podjetju. Logistika mora biti povezovalno področje, njen fokus pa vsekakor usmerjen v zadovoljstvo kupca. Ne vidim inovativnih rešitev, s katerimi bi lahko po principu ‘velikega poka’ naredili preobrat. Poudariti pa bi želel, da se prave rešitve skrivajo v enostavnih prijemih. Nujno je zagotoviti visoko stopnjo informatizacije po celotni oskrbni verigi, da sta tok materiala in informacij hkratna, da se dogodki zajemajo in digitalizirajo tam, kjer nastanejo, in takrat, ko nastanejo. Torej izmenjava informacij po celotni nabavni verigi preko EDI. Tu jaz vidim dva nujna pogoja, ki vodita v evolucijo manjših inovativnih rešitev digitalizacije.

Na logističnem kongresu ste govorili o oskrbovalnih verigah v znanosti in praksi. Kako obvladujete vašo dobavno verigo in kako zagotavljate njeno odličnost, brez katere ne morete biti optimalni?

Dobavna veriga je seveda eden od ključnih segmentov celotne oskrbne verige. V podjetju jo obvladujemo na dveh nivojih. Prvi je strateški, drugi pa operativno izvedbeni. Veliko zahtev naših kupcev seveda poskušamo ustrezno prenesti tudi na našo dobavno verigo. Vsekakor pa na tem področju prav tako ustvarjamo partnerski odnos, ki vodi v nadaljnji razvoj in optimizacije. Tudi nabavni del oskrbne verige seveda postopoma in sistematično standardiziramo in digitaliziramo.

Zakaj ste se odločili za izgradnjo proizvodno-logističnega centra?

Dva ključna razloga sta. Eden je v tem, da smo morali nujno sprostiti določene površine za širitev proizvodnih kapacitet. Drugi pa je v tem, da želimo predvsem v logističnem delu postaviti še optimalnejše in vitkejše, predvsem pa visoko avtomatizirane procese. Ne zatiskamo si oči in vemo, da trenutno na logističnem področju ne delujemo optimalno. Z novo pridobitvijo bodo dani vsi pogoji, da veliko področje predvsem odpremne logistike in servisa kupcu uredimo na višji ravni.

V vaši družbeni odgovornosti navajate tudi odnos do okolja, nisem pa zasledil, kako razumete in uveljavljate zeleno logistiko?

Kar nekaj je segmentov logistike, kjer to udejanjamo. V interni logistiki že dolgo uporabljamo zgolj električna vozila in ne več vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. Ugašanje motorjev kamionov v prostem teku je obvezno na vseh naših enotah. V izredno visokem deležu uporabljamo povratno embalažo, povsem pa smo eliminirali tudi uporabo PVC folije za ovijanje palet. V lastna skladišča uvajamo smart LED (light-emitting diode) razsvetljavo in praktično zagotavljamo v visokem deležu brezpapirno poslovanje.

O vaših izkušnjah v logistiki predavate različnim vrstam slušateljev. Kakšen je razkorak med teorijo in prakso?

Razkorak je, o tem ne dvomim. So pa ravno taka srečanja, kot je kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi, tiste prave stične točke, kjer argumentirano razpravljamo in izmenjujemo, pa tudi zbližujemo stališča. Eni brez drugega ne moremo, seveda eni druge potrebujemo. Teorija je nujna za neko bazično znanje. Specifike zahtev trga in hiter razvoj pa zahtevata hitrejše in bolj drzno, velikokrat tudi intuitivno ukrepanje in odločanje. Tu teorija pogosto zataji.

Zakaj ste se sploh odločili za profesionalno kariero v logistiki?

V logistiki sem se znašel pred dobrimi 15 leti, bolj po naključju kot ne. Takrat smo logistiki v podjetju tudi začrtali funkcijo in strokovno pot. Ali pa je to celo bil nekakšen logičen razvoj moje poklicne poti. Nikoli nisem bil človek ozkega pogleda in ozke specialnosti. V logistiki sem videl in še vidim možnosti tega širokega pogleda, povezovalnosti in visoke dinamike dela. To je tisto, kar me veseli, kar mi daje novih izzivov in skrbi, da mi ni nikoli dolgčas.