Trajnostni menedžment mora biti prepleten po celotni organizaciji – EOL 117

—

 Prispevek v pdf obliki.

—

mag. Vanesa Čanji, direktorica, Fit media d.o.o./ Zelena Slovenija

Trajnostni razvoj je kompleksen koncept, zato se pogosto postavi vprašanje, kje in kako začeti. Vpeti trajnost v poslanstvo, strateške cilje in delovanje podjetja ali organizacije je izziv. Zmeraj se začne pri človeku, ki zares verjame. Seveda je dobro, da je to najvišje vodstvo, a tudi ni zmeraj nujno. Pobuda lahko pride od drugod, tudi s strani kupcev, dobaviteljev, lastnikov. Najpomembnejše javnosti na začetku niso zunanje, ampak zelo pogosto notranje. Najvišje vodstvo je zmeraj strateška javnost, kar morajo imeti upravljavci s trajnostnim razvojem nenehno v vidiku. Pomemben segment so sodelavci. Noben oddelek ali človek ne more sam izvajati trajnostnega menedžmenta, zato je velikega pomena sodelovanje. Med deležniki so tudi končni kupci, ki so v zadnjem času kar precejšnji vzvod. Kupci so v Evropi zaznani kot najmočnejša javnost, ki spodbudi podjetja k resnim spremembam, saj imajo največjo pogajalsko moč – odločitev o nakupu.

Trajnostni razvoj za poslovno uspešnost

Fokus trajnostnega razvoja je celostno uspešen poslovni razvoj, zato uspešen trajnostni (tudi okoljski) strokovnjak ne razmišlja samo okoljsko. Pomembno je razmišljati tudi o ekonomiki. Pri tem lahko gre za projekte za zmanjševanje stroškov, za zviševanje ugleda, motiviranosti zaposlenih idr. Javnost, ki se jo pri trajnostnem razvoju zelo naslavlja, so tudi dobavitelji. Z novo uredbo o razkrivanju nefinančnih podatkov za velika podjetja ali skupine zakonodajalci želijo doseči, da podjetja poročajo o svoji dobaviteljski verigi. Tu bo imela večina podjetij v prihodnje precej dela.

Večji interes kupcev za trajnost

Čeprav so kupci najglasnejši deležnik in je trajnostni razvoj trend, ni veliko raziskav, ki bi odkrivale poglobljene informacije o trajnostnih vidikih nakupnih odločitev. Obstajajo določene raziskave, ki raziskujejo vrednote in stališča kupcev, kaj jim je pri nakupnih odločitvah pomembno in kako te vrednote in njihove nakupne odločitve korelirajo z vrednotami trajnostnega razvoja. Rezultati raziskave iz leta 2014, ki je vključevala 7.800 milenijcev, to je generacija 1983+, iz 26 evropskih držav, so pokazali, da jih 7 od 10 meni, da je transparentnost podjetja za njihov nakup pomembna oziroma zelo pomembna. Pozanimajo se torej, kdo je proizvajalec in kakšno je podjetje. 9 od 10 jih ceni odkritost podjetij in ne prikrivanje. 7 od 10 meni, da bi podjetje, ki mu zaupajo, za družbeno okolje lahko naredilo več. 8 od 10 jih meni, da so oni kot generacija poklicani k večji aktivaciji. Notranje aktivacije je pri tej generaciji bistveno več kot v predhodnih generacijah. 9 od 10 vključenih želi biti podrobneje informiranih o dodatnih trajnostnih naporih podjetja. 8 od 10 se jih je pripravljeno tudi aktivirati v sodelovanju s podjetji.

Po tipih aktivacije je 22 % aktivistov, 33 % iskalcev, 25 % skeptikov, 20 % indiferentnih. Iz leta v leto se povečuje delež iskalcev. Niso še aktivisti, ampak že prisluhnejo tovrstnim informacijam in so pripravljeni vedeti več. 66 % kupcev trdi, da je transparentnost podjetja zanje zelo pomembna pri nakupnih odločitvah, 87 % da izbirajo izdelke in storitve tudi na podlagi socialne in okoljske odgovornosti proizvajalca in prodajalca teh izdelkov oziroma storitev. 63 % kupcev, mlajših od 40 let, trdi, da so za izdelke in storitve, ki so bolj trajnostni, pripravljeni plačati več.

Razkorak med vrednotami in dejanji

Dejanja pogosto kažejo drugo sliko od vrednostnih usmeritev. Med pomembnejšimi razlogi za to so omejena razpoložljivost in dostopnost teh izdelkov, višja cena, majhen tržni delež. Prihaja tudi do pomanjkanja zaupanja zaradi zelenega zavajanja številnih podjetij. Podjetje, ki na dolgi rok govori resnico in jo sistematično komunicira, gradi zaupanje. Glavni vir informacij pri tem ni več podjetje samo, ampak socialno omrežje, čemur kupci veliko bolj zaupajo kot uradnim komunikacijskim virom podjetja. To je znova izziv za podjetja, da spodbudijo aktiviste in jih prepričajo v verodostojnost tega, kdo so in kaj počnejo, da so pripravljeni dati svojo besedo za izdelke ali storitve.

Kako lahko iz vseh priložnosti in izzivov, ki jih nudita trajnostni razvoj in družbena odgovornost, podjetje zgradi lastno zgodbo o uspehu? So štiri področja, ki naj bi jih vsako podjetje domislilo po svoje. Prvo je, da morajo biti trajnostne in družbeno odgovorne vrednote, v katere verjamejo posamezniki, v izdelku ali storitvi podjetja oprijemljive. Drugič, ljudje, ki so aktivisti oziroma trajnostno bolj senzitivni, so precej emotivni, zato je treba v trajnostne izdelke ali storitve vključiti osebno, človeško noto. Tretje je opolnomočenje kupca. Kupca ne vidimo samo kot nekoga, ki nam plača za storitev ali izdelek, ampak kot nekoga, ki z nami soustvarja vrednost. Gre za odnos.

—

Okoljsko označevanje izdelkov instrument krožnega gospodarstva

Tatjana Orhini Valjavec, Direktorat za okolje, MOP

Pri okoljskih označbah gre za prostovoljno odločitev podjetij, razen pri energetskih nalepkah in označevanju energetske učinkovitosti. Pri okoljskem označevanju gre za ekonomski instrument okoljske politike z vidika zakonodajalca in tudi Evropske komisije. V glavnem se okoljska oznaka prepozna z določenim znakom. Priprava meril za označevanja temelji na življenjskem ciklu. Z uvajanjem okoljskih označb si podjetje gradi pozitivno podobo v smislu odnosa do okolja in družbene odgovornosti.

Potrošniki želijo informacije

Potrošniki si želijo dobrih informacij. Zanesljivih in razumljivih, takšnih, ki jim olajšajo izbiro. Odgovoren potrošnik želi prispevati k trajnostnemu razvoju tudi z nakupom določenega izdelka.

Sistemov okoljskega označevanja je več. V okviru označevanja po ISO klasifikaciji gre za tri tipe znakov. Znaki tipa I po standardu 14024: temeljijo na presoji okoljskih vplivov življenjskega kroga izdelka. Okoljske zahteve so zastavljene s strani neodvisnega organa, spremljajo se preko revizijskega postopka, certificiranje poteka s strani zunanjega neodvisnega preveritelja. Trije najbolj znani okoljski znaki za okolje so eko marjetica, skandinavski labod in nemški modri angel.

Znaki tipa II po standardu 14021: gre predvsem za okoljske izjave oziroma prostovoljne deklaracije podjetja, ki izdeluje določen izdelek ali upravlja z določeno storitvijo. Gre za lastne navedbe proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev, ki niso neodvisno preverjene.

Znaki tipa III po standardu 14025: potrošnik dobi največ informacij o vplivih izdelka na okolje, temelji na osnovi metode LCA, izdaja ga certifikacijska komisija. Uporablja se predvsem za gradbene izdelke in materiale.

Najpogostejše oznake

Mednarodnih okoljskih oznak je zelo veliko, več kot 450. Navajamo le najpogostejše.

Trajnostni les: oznaka za izdelovalce lesenih izdelkov. Pomeni, da les izvira iz gozdov, ki se trajnostno upravljajo.

Energijske nalepke: označujejo energetsko učinkovitost naprav. V EU so energijske nalepke obvezne. Obstaja tudi nalepka Energy Star. Gre za prostovoljni program, ki se je začel v ZDA. S tem znakom so označeni računalniki, monitorji, oprema za zajem, obdelavo in prikaz slik, UPS oprema in strežniki.

Ekološka živila: evropski znak tipa I za ekološko pridelana živila. Gre za certificiranje hrane ekoloških pridelovalcev in drugih izdelkov.

Ecolabel v Sloveniji: znak se podeli preko organa v državi članici, pri nas je to ARSO, podlaga je Zakon o varstvu okolja. V Sloveniji je trenutno nekaj čez 20 nosilcev eko marjetice iz različnih panog.

EMAS: je sistem za okoljevarstveno vodenje organizacije. Merila pripravi Evropska komisija, sprejme jih regulatorni odbor, v Sloveniji ga podeljuje ARSO na podlagi vloge. EMAS registrirane inštitucije zavezuje, da nenehno pregledujejo in dopolnjujejo svoje okoljevarstveno upravljanje.

Označevanje v krožnem gospodarstvu

Označevanje je po eni strani instrument krožnega gospodarstva, po drugi strani pa se za doseganje krožnega gospodarstva znotraj samih procesov okoljskega znaka dopolnjujejo kriteriji, da bodo skladni s krožnim gospodarstvom. Bolj strogi kriteriji bodo v prihodnje glede recikliranja, za enkrat predvsem za obutev, pohištvo in računalnike. Dodatne zahteve bodo glede razstavljivosti, popravljivosti, ponovne uporabe, uporabe virov in trajnosti. Predvsem okoljske znake tipa I po ISO klasifikaciji uporabljamo tudi kot eno izmed meril pri zelenem javnem naročanju.

—

»Oblikovalci smo kot advokati med proizvajalcem in kupcem«

Matjaž Zorc, kreativni direktor, Simetrija d.o.o.

Embalaža je prvi vizualni del, s katerim se kupec sreča na polici v trgovini in je nekaj, kar največkrat žal zelo hitro roma v koš. Vsi proizvajalci bi danes morali razvijati in proizvajati z mislijo, da se mora vse, kar proizvedejo, ločevati, razstaviti in reciklirati. To ne sme biti »green washing« oziroma zeleno zavajanje. Tak tipičen primer je embalaža, ki zgleda ekološko, ker se uporabi zelena barva idr. Vse, kar je pri tej embalaži ekološkega, je 100 % reciklabilnost materiala, saj gre za papir oziroma karton.

Oblikovalci smo kot advokati med proizvajalcem in kupcem. Proizvajalci bi se morali zavedati, da ekologija ni tisto, kar se dobro trži, ampak nekaj, kjer lahko tudi prihranijo, optimizirajo ceno skozi določene stroške, kot npr. pri energiji, ki jo porabijo za embalažo, pri času in materialu. Proizvajalec bi moral na začetku razmišljanja o embalaži in tudi o izdelkih razmisliti o reuporabi, reduciranju in recikliranju.

Embalažne rešitve in oblikovalski aksiomi

Pri optimizaciji embalaže imamo oblikovalci določene aksiome. Pri embalaži iz papirja želimo razviti embalažo brez lepljenja. Uporabimo recikliran papir ali vsaj reciklabilen. Tiskamo z ekološkimi barvami, če se le da, imamo enostranski potisk in optimiziramo gramaturo znotraj razvoja embalaže.

Ključna stvar, s katero se srečujemo pri embalaži, je lakiranje. Žal moramo pri večini embalaž uporabiti ali plastificiranje ali lakiranje. Prednost lakov je, da se embalaža lažje reciklira. Pri plastični embalaži gre za statično optimizirano trdnost znotraj procesa razvoja plastike z minimalno gramaturo in za recikliran ali reciklabilen material.

Oblikovanje za reuporabo

Za kupca sta pri prvem srečanju s produktom na polici trgovine ključna dva vidika. Prvi sta grafična oprema in primarne informacije, ki vključujejo koristi za kupca. Sekundarne informacije so blagovna znamka in terciarne informacije vsi okoljski znaki. Če jih je preveč, je zmeda.

Ena od težav, s katero se srečujemo oblikovalci, je preveč pakiran izdelek (»overpacked«). To je značilno predvsem za otroške igrače – več različnih materialov, ogromno dodatnega tiska, ogromno praznega prostora idr. Embalaži, ki je sestavljena iz več različnih materialov, se v določenih primerih žal ne moremo izogniti.

Pomembno je, da se stvari oblikujejo tako, da jih lahko ponovno uporabimo, kar pomeni, da jih po uporabi ne zavržemo. Večino embalaže žal zavržemo. Zanimiva možnost, kako minimalizirati embalažo oziroma znižati stroške, je, da embalaža postane del izdelka.

Kot oblikovalce nas motijo določena pakiranja, kot npr. pakiranje baterij, kjer je plastika zalepljena na karton. Takšna embalaža ne bi smela biti v prodaji. Škatlica bi morala biti ali kartonska ali plastična. Z določeno zakonodajo bi morali preprečiti, da gredo takšne embalaže sploh v obtok.

—

S planin na tradicionalen način

Anka Lipušček Miklavič, direktorica, Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid

Smo najmlajša slovenska mlekarna. Leta 1957 so mlekarno naredili zadružniki z namenom združiti predelavo po vaških sirarnah v eno samo sirarno. Kasneje se je mlekarna zaradi težav na trgu začela povezovati s Krašem. Zadruga v Tolminu je za odkup mleka, ki se je proizvedlo, ustanovila današnjo Mlekarno Planika. Naši lastniki so 100 % kmetje, to je Kmetijska zadruga iz Tolmina.

Prednosti, ki jih prinašajo naravne danosti

Zgodbo Planike smo začeli graditi na tem, kar nam je nudilo naše okolje, t. j. zelo dobro mleko. Naše mleko prihaja izključno iz naših krajev. Paša vpliva na obarvanost mleka, zato je naše maslo bolj rumeno, tudi naše mleko je v primerjavi z drugimi rahlo rumenkasto. Prepričani smo, da je tradicija, ki je vpeta v naše izdelke, tisto, kar nam je pomagalo, da smo preživeli na trgu. Kar napišemo na embalažo, dejansko drži.

Izpostaviti le ključne informacije

Proizvajalci hrane se moramo zavedati, da proizvajamo hrano in pri tem ne smemo biti površni. Kakovost izdelkov je na prvem mestu. Na začetku smo na izdelke želeli vključiti čim več znakov v dobri želji, da bi potrošnika prepričali. Ugotovili smo, da je to narobe, saj je informacij preveč. Zato smo etiketo očistili in vključili samo tisto, kar je nujno potrebno za potrošnika in je predpisano. Na vse naše izdelke smo vključili znak izbrana kakovost Slovenije. Gre za nov znak Slovenije, ki govori o tem, da je mleko v izdelku 100 % slovensko – namolženo v Sloveniji in predelano. Vključili smo slogan »Pristno – od planine do Planike« in znak dolina Soče. Gre za lokalni znak proizvajalcev iz doline Soče, ki ga lahko uporabijo tisti, ki imajo kvalitetne izdelke.

Izdelki z lokalno noto

Poleg mlekarne imamo muzej, v katerem prikazujemo način življenja in dela po naših planinah. Imamo svoje lastno ekološko posestvo v Bovcu. Zaradi zelenih javnih naročil razmišljamo o tem, da bi ga certificirali kot ekološkega. Sir Tolminc ima znak geografske zaščite porekla. Gre za naš avtohtoni sir, ki je kralj med našimi siri.

Naša zanimivost je sir s konopljinimi vršički. Lani je bil ocenjen kot najbolj inovativen izdelek v mlekarski industriji. Iz ekološkega mleka izdelujemo sir, mleko in jogurt. Ker želimo prispevati k osveščanju najmanjših, podarimo vsakemu prvošolčku v Kobaridu na prvi šolski dan en prvošolčkov sir in mu povemo, da mora zajtrkovati in zdravo jesti, da bo lahko nosil težko šolsko torbo.

Ob 100-letnici prve svetovne vojne je nasal Stoletni sir, ko smo se odločili, da bomo vsi akterji v kraju prispevali k skupni zgodbi. Mlekarna ni pomembna samo zaradi kmetov, ki dajejo mleko v mlekarno, temveč tudi zato, ker ti kmetje dolino obdelujejo in jo s tem naredijo bistveno bolj atraktivno. Ker želimo biti okoljsko osveščeni in želimo prispevati k okolju, smo lani pri vratih v naše skladišče uredili tudi električno polnilnico.

—

Celostni pristop za komuniciranje rešitev

Katja Ličen Pajenk, vodja marketinga, Velux Slovenija d.o.o.

Velux je dansko podjetje s podružnicami v 40 državah po svetu. Poslovni model Veluxa se implementira v vse države po svetu, kjer je prisotno. Strešna okna prodajamo izključno preko trgovin z gradbenim materialom in to je model, ki ga je bilo težko prenesti v Slovenijo.

Komuniciranje kakovostnega bivanja

V konceptu marketinga se zelo osredotočamo na kakovostno bivanje in ne toliko na sam izdelek (strešno okno). Zgodbo tako obračamo na prijetno bivalno in tudi delovno okolje. Da lahko o tem govorimo, je bistveno znanje. Po raziskavah 90 % časa preživimo v notranjih prostorih. O izboljšavah obveščamo naše strokovne kontakte, ki prodajajo izdelke, in ne širše javnosti.

Pri spanju je dobro, da imamo temo, zato smo izpostavili, da gre za izdelek, ki omogoča popolno temo. V bivanjskih prostorih se govori tudi o poletnem pregrevanju, o izgubah toplote pozimi. Raje kot dodajanje večjega nanosa na steklo smo razvili zunanje mrežasto senčilo, ki je del našega strešnega okna, s katerim se zaščiti pred poletnim pregrevanjem.

Z večjim izzivom se srečujemo pri uporabi obnovljivih virov energije, saj je razlika v ceni precej velika. Čeprav na trgu ponujamo tudi te rešitve, v Sloveniji še nismo tako daleč, da bi se nekdo odločil, da kupi zunanjo ruleto na solarni pogon. Pomembno je področje zračenja in avtomatizacije. V današnjem času dajejo mnogi majhen poudarek zračenju, v našem podjetju pa se poskušamo zelo osredotočati nanj in imamo izdelke, ki to filozofijo podpirajo. Gre za elektrificirane dodatne izdelke.

Od revije do simpozijev

Zelo smo usmerjeni k pridobivanju ustreznega znanja. Izdajamo revijo Daylight and Arhitecture, ki je osredotočena na mansarde. Vključuje vsebine o tem, kakšno bivalno okolje je potrebno, kako narediti prijetne bivalne prostore idr. Izdamo jo na približno leto in pol in jo pošljemo vsem arhitektom v Sloveniji. Na nivoju matičnega podjetja organiziramo razne simpozije, kongrese, kjer združujemo strokovnjake s celega sveta ob temah zračenja, svetlobe, zdravja. V Sloveniji na približno dva do tri mesece povabimo izbranega arhitekta, da svetuje končnim strankam, ki si urejajo mansardo. Ta osveščanja so zelo obiskana.

Raziskave in vzorčni objekti

Na ravni skupine večkrat izvajamo raziskave Healthy Home Barometer, kjer raziskujemo, kaj si ljudje želijo, kaj počnejo in kaj je realno. Ugotovitve iz leta 2015 so pokazale, da je pri zdravem življenju za ljudi najbolj pomemben zdrav spanec. Na drugem mestu je zračenje, na tretjem zdrava hrana. V letu 2016 smo nadaljevali z raziskavo zdravega doma – kje ljudje spijo, kakšna je temperatura, kakšen je zrak v prostoru, kolikšen je nivo svetlobe. Naravna svetloba je šele na četrtem mestu. Na podlagi raziskav želimo spremeniti komunikacijo, tako da bodo ljudje razmišljali tudi o tem, ko delajo bivanjske prostore.

Na mednarodnem nivoju imamo 24 vzorčnih objektov, ki so nas veliko naučili. Eno so izračuni, drugo je realnost. Primer iz Danske: hiša je po vseh standardih izračunana zelo trajnostno, ekološko, pasivno. Pol leta je bila predstavljena kot vzorčen objekt. Potem so jo prodali s pogojem, da je družina 4 članska, z dvema otrokoma, in eno leto mora dovoljevati monitoring. Vsi izračuni o tem, koliko energije bo porabila hiša, so v realnosti padli, ker je imela družina dojenčka in je ohranjala prostore zelo tople. Zanašati se samo na številke, ni dovolj. Ljudi je potrebno izobraziti, da pravilno uporabljajo objekte.

Naredili smo tudi aplikacijo za pametne telefone, kjer si lahko zainteresirani ogledajo mansardo, pri čemer smo vključili informacije o zdravem bivalnem okolju. S tem jih osveščamo, na kaj morajo paziti, ko si gradijo stanovanje. Ob obletnici konec lanskega leta smo za trgovce naredili kratek TV dnevnik v lastni režiji, z novicami, tako da je bila predstavitev za gradbenike, trgovce bolj dinamična.

—

Zeleni marketing na vseh ravneh poslovanja in razvoja

Uršula Menih Dokl, direktorica korporacijske identitete in komuniciranja, Gorenje gospodinjski aparati, d.d.

Skupina Gorenje je največje slovensko industrijsko podjetje in smo drugi največji izvoznik. Osnovna dejavnost so aparati za dom, gre za velike in male gospodinjske aparate, ogrevalne in hladilne sisteme, tudi kuhinje. Zaposlenih je blizu 11.000, od tega jih je 6.000 v Sloveniji, približno 5.000 na eni lokaciji v Velenju, ostalih 4.000 v tujini.

Trajnost v poslovanju celotnega podjetja

Pred nekaj leti smo začeli naše vrednote intenzivno komunicirati in smo jim dali skupne značilnosti, zato da vsi zaposleni vedo, kaj pomenijo. Predvsem gre za odgovornost, inovativnost, podjetnost. Pred 15 leti smo imeli v viziji tudi kakovost, trajnost. To nam je danes postalo že samoumevno, tako da tega posebej ne izpostavljamo več.

Pred dvema letoma smo razvoj razdelili na štiri kompetenčne centre. Vsi se nahajajo v Evropi, in sicer na Švedskem, Nizozemskem, Češkem in največji v Velenju, kjer je sedež matičnega podjetja. Tudi proizvodnjo imamo v Evropi, kar že samo po sebi pomeni, da so naši standardi precej višji kot v nekaterih azijskih državah ali drugje po svetu.

Blagovne znamke so eden od naših kapitalov. Pomembni sta predvsem dve globalni blagovni znamki: Gorenje v srednjem in višjem srednjem razredu ter Asko v premijskem razredu. Imamo tudi šest lokalnih blagovnih znamk, ki se uporabljajo ali po regijah ali po posameznih državah. Vanje na globalnem nivoju ne vlagamo, je pa pomembno, da z njimi pokrivamo vse cenovne segmente.

Eko krog

Že okoli 10 let imamo eko krog Gorenja, ki vključuje izbor materialov, proizvodni proces, tretja faza je uporaba izdelka in četrta faza ravnanje z izdelkom po njegovem izteku življenjske dobe. Že ko se koncipira izdelek določimo 80 % vseh potencialnih vplivov izdelka na okolje. Zelo pomembno je, da so izdelki narejeni iz vrhunskih materialov, iz okoljsko ustreznih in ki se jih da čim bolj preprosto razstaviti in reciklirati.

S posodabljanjem tehnoloških procesov smo v preteklih 15 letih količino nevarnih odpadkov zmanjšali za 91 %. Porabo energentov za skoraj tretjino in porabo vode za 85 %. Odpad smo zmanjšali za 96 %, kar pomeni, da so izdelki bolj reciklabilni in ne gredo več na uničenje.

Veliko pozornosti posvečamo tudi življenju aparata pri uporabniku doma. Vgrajujemo tehnologije, ki vplivajo na porabo vode, elektrike, detergentov. Uporabniku želimo omogočiti, da deluje trajnostno, zato razvijamo programe, ki optimizirajo delovanje.

Zaključna faza eko kroga je skrb za izdelke po njihovi življenjski dobi. Za nas kot proizvajalce je pomembno, da poskrbimo, da so aparati sestavljeni iz čim manj različnih materialov, da je reciklaža oziroma razstavljanje aparatov bolj preprosto.

Spremljanje življenjskih slogov

Imamo oddelek, ki se ukvarja s tržnimi raziskavami. Spremljamo trg, našo industrijo, konkurenco. Zadnji podatki kažejo, da se življenjski slogi zelo spreminjajo. Potrošniki vedno bolj cenijo etičnost pred potrošništvom. Pri tehničnih inovacijah je tako, da nam prinašajo obremenitve, vendar so to tudi pametne naprave z zelo uporabnimi funkcijami. Generacija X nagrajuje transparentnost, odprtost, razkritost podjetja in tudi vključenost. Priložnost za vključevanje naših kupcev dajemo že pri samem snovanju aparata. Preko družbenih omrežij lahko z izražanjem svojega mnenja vsak vpliva na snovanje izdelka.

V trendu je tudi lokalna proizvodnja. Ponudba se vse bolj regijsko, lokalno prilagaja. Potrošnik to vključenost v lokalno ne samo želi, ampak tudi zahteva od blagovnih znamk.

Iz tradicionalnega v iskreni marketing

20 % CO₂ prihaja iz gospodinjstev, 30 % energije na globalni ravni je porabljene v gospodinjstvih, kar 80 % energije v tem trenutku ne prihaja iz obnovljivih virov. To so zaskrbljujoči podatki, ki jih današnje mlade generacije želijo spremeniti. Od proizvajalcev blagovnih znamk pričakujejo, da bodo ravnali odgovorno. Cenijo odkritost, želijo odprt celoten proizvodni sistem, pričakujejo sodelovanje na družabnih omrežjih, v različnih skupnostih. Trend je tudi iskreni marketing, kjer gre za to, da je trenutek v življenju pomemben. To je v nasprotju s tradicionalnim marketingom, kjer mi ustvarimo želje, potrebe. Bolj se je potrebno obračati na trenutek, v katerem kupec živi. Potrebno se je osredotočiti na tiste kupčeve povratne informacije, ki so vredne, pomembne. Pri tem je važno, da ne gre več za perfektne stvari. Bolj je pomembno, da smo naravni, kar pomeni, da delamo tudi napake. Ne želijo več videti zvezd, nastopajočih v oglasih, ampak bolj zaupajo navadnemu človeku, s katerim se lažje poistovetijo.

Iz proizvajalca izdelkov do ponudnika storitev

Trajnost ni tema, ki bi jo lahko zanemarjali. Za našo panogo so pomembni energija, voda, »well-being« oziroma dobro počutje. To so področja, kjer imamo potencial, da znotraj panoge še veliko naredimo. Na slovenskem trgu proizvajalci sicer poudarjajo manjšo porabo, vendar mislim, da tu ne gre samo za varčnost. Gledati moramo bolj celovito. Naša panoga se zgleduje predvsem po avtomobilski industriji in zabavni elektroniki, mobilnih napravah. V prihodnje se bo to precej razvijalo, kar bo tudi nas preoblikovalo iz proizvajalca izdelkov v ponudnika storitev.

—

Mnenja iz razprave

Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja, Aerodrom Ljubljana:

»Okoljska politika in strateški trajnostni cilji so zaveza najvišjega vodstva in so vključeni v vse temeljne dokumente. Pri izbiri dobaviteljev upoštevamo trajnostni pristop. Eden naših pomembnih strateških ciljev je zmanjševanje hrupa, kar uresničujemo s sprejemanjem ukrepov za omejitev hrupa. Hrup merimo, analiziramo in o tem tudi veliko poročamo, razlagamo preko publikacij, objavljamo kot javno dostopne periodične analize na naših spletnih straneh, komuniciramo s civilno iniciativo, lokalno javnostjo, z mediji, zaposlenimi idr. Lokalni prebivalci lahko preko aplikacije v vsakem trenutku v realnem času spremljajo dejanske emisije hrupa, ki nastajajo s posameznimi premiki letal v okolici brniškega letališča. Dostopajo lahko tudi do analiz, pripravljenih s strani verificiranih inštitucij.

Sicer pa je pri letalskem prevozu cena tako pomembna, da se ljudje ne bodo odločili za ljubljansko letališče zato, ker je trajnostno naravnano in izpolnjuje določene standarde, ampak se bodo odločili na podlagi cene med petimi letališči v radiusu 250 kilometrov. Mislim pa, da bo čez leta tudi trajnost eden od dejavnikov pri izbiri, predvsem za poslovne partnerje.«

–

Zlatka Poličar, ekspert za okoljevarstvene standarde, Si.mobil:

»V Si.mobilu se že od leta 2007 ukvarjamo s področjem okolja, z družbeno odgovornostjo in od takrat smo prenovili tudi delovno okolje. Kdor pride k nam, takoj začuti okoljsko naravnanost, kot so npr. zelene stene ob vstopu v stavbo. Vsa nadstropja so opremljena tako, da že sama po sebi govorijo o okoljski naravnanosti in spodbujajo k okoljskemu razmišljanju. Po hodnikih se na plazma ekranih dnevno prikazujejo razna obvestila, pozivi, kako pravilno ločevati odpadke. Po stavbi imamo ekološke otoke. Že več let brezpapirno poslujemo, tako da skoraj ne printamo. Sicer pa imamo posebne printerje, ki nimajo tonerjev, ampak voščenke, ki se popolnoma izrabijo. Razsvetljava je na senzorje, LED diode idr. Zaposleni delamo v okolju, kjer ne moreš delati drugače kot odgovorno. Če vodstvo verjame v pomen vlaganja v varovanje okolja in želi, da se to dela, potem se to avtomatsko prenaša navzdol na ostale zaposlene. Ko takšen proces dela zaživi, to ostane, tudi če se zaposleni menjajo.

Imamo tudi EMAS in imamo eko tim sedmih ljudi, ki skrbimo za interno komunikacijo na tem področju. Novo zaposleni ima prvi dan cel dan predstavitev podjetja in že takrat dobi informacijo, katere certifikate imamo, kaj to pomeni, na kaj vse mora paziti in na katere osebe se lahko obrne. Vpletamo se v nabavo, marketing, komunikacije, povsod. Če smo prepleteni z oddelki, potem stvari funkcionirajo velikokrat same po sebi.«

–

Lidija Rakuša, marketing, Lidl Slovenija:

»Na korporativni ravni smo se odločili, da vse naše trajnostno naravnane aktivnosti povežemo v iniciativo »Za boljši svet«. V tem okviru imamo pet stebrov. Steber ponudba zajema trajnostno naravnano ponudbo. Steber zaposleni pomeni, da skupaj z zaposlenimi izvajamo aktivnosti za boljši svet. Gre za zdravstvene tematike, aktivnosti z Zdravkom Lidlom, ambasadorje zdravja idr. Steber družba združuje aktivnosti, ki jih delamo za družbo. V tem okviru je projekt »Hrana ni za tjavendan«, kjer gre za izobraževanje v vrtcih, šolah. S pobudo »Reciklirana kuharija« se dotikamo problematike odpadne hrane. Torej, kako lahko stvari, ki jih doma kuhamo, večkratno ali bolje uporabimo. Eden od stebrov je tudi okolje, kjer je pomembno ločevanje odpadkov, njihovo recikliranje. Podarimo veliko stvari, ki so še uporabne, tako da poskušamo slediti temu, da se čim manj hrane zavrže. Imamo tudi steber dobavitelji, ki poudarja pošten način poslovanja. Želimo, da so dobavitelji pošteno plačani za svoje delo in da skupaj z njimi uvedemo tudi določene trajnostne koncepte.

Proti koncu leta 2016 smo objavili zavezo, da smo prvi trgovec v Sloveniji, ki ima minimalni standard uvedbe hlevskih jajc. Iz naše ponudbe bomo izključili baterijsko rejo najkasneje od 1. 7. 2017 dalje. S tem standardom bomo dvema slovenskima rejcema omogočili, da prilagodita svojo proizvodnjo na ta standard, potrošnikom pa zagotovili bolj kvalitetna jajca. S tem pozivamo ves trg, tudi ostale trgovce, da sledijo temu trendu in da na dolgi rok izboljšamo kvaliteto ponudbe jajc v trgovini.

Naše raziskave kažejo, da si kupci takšnih izdelkov zelo želijo, vendar je cena tista, ki prevladuje. Zato poskušamo z različnimi ukrepi in primerno ceno kupcem zagotoviti te izdelke. Veliko trajnostnih korakov delamo tudi v smeri, da naredimo naše trgovine bolj prijazne za okolje in za nakup. Vse nove trgovine so zgrajene po trajnostnih normativih.«