| Razvojna banka | | |
| SID banka je kot slovenska razvojna banka v zadnjih letih v bančnem sistemu tista, ki se je finančno najbolj angažirala pri razvoju zelenega trga v Sloveniji in je nedvomno najbolj zelena banka v državi. Pri dogovoru o zeleni obveznici pri projektu Sonce, ki ga izvaja GEN-I, pa smo se zgledovali po praksi v nekaterih evropskih državah, pojasnjuje Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke. Res je, da so pravila, za kaj se lahko uporabijo sredstva, zbrana z zeleno obveznico, jasno določena. Vendar pa je tudi res, da so prav naložbe v zeleno energijo tiste, ki so prednostne, zelena obveznica pa finančni instrument, ki je za zadolževanje najcenejši. Preveč je razširjena miselnost, da bodo za naložbe v okolje na razpolago predvsem subvencije. Tudi ko gre za Junckerjev sklad, pravi Sibil Svilan, bi lahko več storili s finančnimi platformami oziroma s kombinacijo več finančnih virov za naložbe v različne projekte. | |
Zelene obveznice so tudi v svetu razmeroma nov instrument dolžniškega trga, a se zelo hitro uveljavlja. V Sloveniji pa je zelena obveznica za sončne elektrarne projekta GEN-I Sonce prva. Koliko ste se zgledovali po tuji praksi?
Ideja tega finančnega instrumenta je bila izumljena v okviru razvojnih bank, zlasti EIB, ter skandinavskih bank, ki so vedno bile zelo družbeno odgovorne. Ta ideja temelji na obliki in načinu financiranja okoljskih projektov s pomočjo kapitalskega trga in je danes strateška usmeritev razvojnih bank. SID banka spada, poleg razvojnih bank Nemčije, Francije, Nizozemske in skandinavskih držav ter EIB, med prve, ki so prepoznale pomen zelene obveznice. Pri projektu zelene obveznice smo se zgledovali po dobrih praksah omenjenih držav, hkrati pa skupaj z izdajateljem sledili potrebnim pravilom, da obveznica dobi zeleno etiketo. Ta pravila se imenujejo Green Bond Principles (GBP), ki so nastala v okviru združenja ICMA (International Capital Markets Association). V skladu s temi pravili se sredstva, zbrana z izdajo zelene obveznice, lahko uporabijo za ekološko učinkovite produkte, tehnologije in procese, preprečevanje onesnaženja in kontrolo, trajnostno upravljanje življenjskih naravnih virov, trajnostno upravljanje vodnih virov, obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost, čisti transport. S tem namenom smo razvojne banke v okviru evropskega združenja ELTI na Pariškem vrhu podpisale posebno izjavo, s katero smo se zavezale k prispevku pri prehodu na nizko-ogljično gospodarstvo.
Torej tudi za sodelovanje pri drugih projektih?
Skoraj vsak projekt, ki ima eno od zgornjih komponent, bi se lahko financiral z izdajo zelene obveznice. Dober primer je npr. 120 milijonov evrov vredna naložba Energetike Ljubljana in zamenjava dveh premogovnih blokov s plinskima.
Kaj so prednosti ali posebnosti zelene obveznice, če jo primerjate z drugimi finančnimi instrumenti?
Glavni namen zelenih obveznic je, da za tiste, ki posodijo denar, torej, ki kupijo obveznice, obstaja zagotovilo, da bo denar namenjen izključno zelenim projektom. To zagotavlja tudi transparentnost in razkritja oziroma obvezno poročanje o toku denarja, ki ga zagotovi neodvisna inštitucija, kot so na primer revizijske hiše. V zadnjem času pa je velika prednost tudi cena zadolževanja. Cena zadolževanja z zeleno obveznico je trenutno nižja, kot če bi podjetje izdalo navadno obveznico. To gre pripisati dejstvu, da Evropa svoj trajnostni razvoj temelji na zeleni energiji in krožnem gospodarstvu. To so spoznali tudi investitorji v zelene obveznice, kar je pripeljalo do tega, da je veliko investitorjev, ki želijo imeti v svojem portfelju zelene obveznice, na drugi strani pa je še vedno razmeroma malo izdajateljev zelenih obveznic.
Na novinarski konferenci ste izjavili, da zelena obveznica ni subvencija, pač pa tržni instrument. Za kakšne obresti gre?
Zelena obveznica je tržni finančni instrument, torej povratna oblika financiranja in ne nepovratno financiranje v ta namen. Kot sem že omenil, je trenutno v Evropi najcenejše zadolževanje z zeleno obveznico. Dober primer so zelene obveznice Evropske investicijske banke, ki se z izdajo zelenih obveznic zadolžuje 25 bazičnih točk ceneje, kot bi se z navadno obveznico. To pomeni, da je strošek zadolževanja z zeleno obveznico za ročnost 15 let manjši za približno 15 %.
V nekaterih državah EU uveljavljajo zelene modele financiranja okoljskih projektov oziroma izdelkov, na primer zmanjšanje DDV. Kakšna je lahko vloga države in bančnega sistema pri uresničitvi programa prehoda v zeleno gospodarstvo?
Različne države imajo različne možnosti in načine spodbujanja financiranja trajnostnih virov. Že samo ustanovitev razvojne banke je pomemben indikator, ki kaže na zavezanost države, da spodbuja področja, ki so nova, perspektivna, a še ne tržno zanimiva. Tak je tudi primer SID banke in zelene obveznice. Gre za dober primer poslovne prakse, kjer je bila iniciator posla SID banka, kar je v sodelovanju z družbo GEN I Sonce pripeljalo do prve zelene obveznice v Republiki Sloveniji. Država lahko skozi inštrumente fiskalne politike dodatno nagradi investitorje v zeleno obveznico, denimo z neobdavčitvijo obresti ali z davčnimi olajšavami. S tem zagotovi nižje stroške financiranja zelenih projektov. Po drugi strani pa lahko država tudi sama izda zeleno obveznico, kar je prva v Evropi storila Poljska, sledila ji je Francija. Tudi bančni sistem bi moral pri tem sodelovati z državo, tako da bi se banke pojavljale kot ključni investitorji v zeleno obveznico.
Kaj lahko zainteresirano gospodinjstvo spodbudi za najem posojila za domačo sončno elektrarno?
Okoljski projekti, tudi domača sončna elektrarna, morajo biti finančno vzdržni. Na eni strani morajo zagotavljati, da je tveganje omejeno. Na drugi strani pa se moramo banke zavedati, da imajo investicije v zeleno energijo tudi učinke, ki so merljivi. Mislim na zmanjšanje toplogrednih plinov. SID banka je kot večinski kupec zelene obveznice podjetja GEN I Sonce omogočila, da bodo lahko gospodinjstva na leasing kupila sončne panele po razmeroma ugodni obrestni meri. To je bila ena od osnovnih zahtev SID banke pri pogajanjih z GEN I Sonce in pri naši odločitvi o investiciji v zeleno obveznico.
Kakor načrtuje izdajatelj zelenih obveznic družba GEN-I, naj bi letos postavili 500 sončnih elektrarn. Kaj predvideva dogovor partnerjev v tem projektu, če bo interes presegel dogovorjenih 14 milijonov evrov za financiranje projekta?
SID banka je zavezana k financiranju zelene energije za vsa finančno vzdržna podjetja in projekte v Republiki Sloveniji. Na voljo smo vsem podjetjem, ki bi želela izdati zeleno obveznico, ne samo z denarjem oziroma investicijo, ampak tudi s prenosom znanja. Za razvojno banko je GEN I kot pobudnik pomemben partner, tako da bomo tudi v prihodnje uspešno sodelovali bodisi pri povečanju izdaje obstoječe obveznice bodisi pri izdaji nove zelene obveznice.
SID banka se je v zadnjem času odločila, da je »trajnostno naravnana banka«, kot ste izjavili. Na kaj ste pri tem mislili?
Osnovno poslanstvo SID banke od ustanovitve pred 10 leti je podpirati trajnostni razvoj in okoljsko komponento trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj je bil in bo vedno osnova našega delovanja.
Junckerjev sklad je vzbujal velika pričakovanja, SID banka pa naj bi slovenskim podjetjem odprla vrata do evropskih sredstev.
Predvsem je treba poudariti, da pri t.i. Junckerjevem skladu oziroma uradno pri Evropskem skladu za strateške naložbe ne gre za nepovratna sredstva EU. To je garancijski sklad, namenjen EIB, za financiranje bolj tveganih projektov, ki jih EIB sicer ne bi mogla podpreti. Sklad je del Naložbenega načrta za Evropo, ki naj bi spodbudil naložbe, pri tem pa naj bi večji del od 315 milijard evrov predstavljali zasebni viri. Tako angažma zasebnih virov kot dolžniškega financiranja pa narekujeta ekonomsko upravičenost projektov. V financiranje projektov je sicer možno vključiti tudi nepovratna EU ali druga sredstva, kar je zelo pomembno pri projektih z nižjo donosnostjo. Vendar mora biti projekt sposoben vrniti denar, sposojen pri EIB, drugih bankah ali drugih zasebnih vlagateljih. Koliko projektov bo v Sloveniji izpeljanih s pomočjo Naložbenega načrta oziroma garancijskega sklada, je odvisno od tega, ali bomo znali narediti preskok iz miselnosti o nepovratnem denarju v miselnost, da gre za povratni ali vsaj kombinirani denar, ter ustrezno pripraviti projekte. Imamo nekaj večjih projektov, ki bi se lahko realizirali s pomočjo naložbenega načrta. Še več pa bi lahko naredili s t.i. finančnimi platformami, v katerih bi s kombinacijo povratnih in nepovratnih, EU in državnih ter zasebnih virov lahko financirali večje število manjših projektov, javnih ali zasebnih. SID banka trenutno vzpostavlja sklad za kapitalske naložbe v mala in srednja podjetja. Sicer je SID banka tudi slovenska vstopna točka za svetovalni steber naložbenega načrta, čigar namen je, da pomaga pri realizaciji projekta od ideje do izpeljave. Vendar mora priti ideja od javnih ali zasebnih pobudnikov, ki poznajo potrebe in možnosti gospodarstva, javnih služb, lokalnega okolja itd.
