| Hrana med odpadki | | mag. Mojca Žitnik, Tanja Vidic | |
| Odpadna hrana predstavlja velik okoljski, ekonomski in socialni problem. Znana dejstva so, da se globalno do 40 % tega, kar se vzgoji ali vzredi, ne poje ter da se po ocenah Evropske okoljske agencije približno tretjina pridelane hrane zavrže. Hkrati je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Tudi v Sloveniji si v letu 2015 kar 8 % gospodinjstev ni moglo privoščiti mesnega oziroma enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan. | |
Koliko hrane se zavrže v Sloveniji, do preteklega leta ni bilo mogoče z gotovostjo trditi. Metodologija za spremljanje teh podatkov ni bila vzpostavljena. Podatki so temeljili zgolj na ocenah o odpadkih, ki lahko vsebujejo odpadno hrano.
Spremljanje podatkov
V letu 2016 je Statistični urad RS v okviru mednarodno podprtega projekta pripravil definicijo odpadne hrane, vzpostavil metodologijo za spremljanje njenih količin, iz obstoječih podatkov preračunal nastale količine odpadne hrane po vrsti odpadne hrane in izvoru njenega nastanka ter opredelil ravnanje z odpadno hrano za obdobje 2013–2015. Izdelani in preračunani podatki so ključnega pomena za pravilno ukrepanje in vzpostavitev mehanizmov zmanjševanja količin odpadne hrane.
V letu 2015 je v Sloveniji nastalo okoli 5 milijonov ton vseh vrst odpadkov. Od tega je bilo približno 680 tisoč ton oziroma 13 % bioloških odpadkov. Odpadna hrana je v tem letu predstavljala 22 % bioloških odpadkov (t. j. 151 tisoč ton) oziroma 5 % vseh nastalih odpadkov. Količina odpadne hrane se je v obdobju 2013-2015 rahlo povečala. Povedano drugače – prebivalec Slovenije je v letu 2015 zavrgel povprečno 73 kg hrane ali 14 % več kot v letu 2013, ko je zavrgel povprečno 64 kg hrane.
Posamezen član gospodinjstva v Sloveniji je v letu 2015 za nakup hrane in brezalkoholnih pijač zapravil povprečno 1.031 evrov, skoraj 16 % tega zneska (približno 160 evrov) pa je nato, v obliki zavržene hrane, končalo med odpadki.
Največ odpadne hrane v gospodinjstvih
Vsa odpadna hrana pa ne nastaja le v gospodinjstvih. V letu 2015 je skoraj četrtina ali 24 % odpadne hrane nastalo pri proizvodnji hrane, 9 % odpadne hrane je nastalo v trgovinah z živili kot posledica preteka roka uporabe ali spremenjene kakovosti živil med samo prodajo. Približno 19 % vse odpadne hrane je nastalo pri strežbi hrane v gostilnah, šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele itd. Največji delež odpadne hrane, kar 48 % vseh količin, pa še vedno nastane v gospodinjstvih pri pripravi obrokov in uživanju hrane.
Odpadna hrana poleg užitnega dela zajema tudi neužitni del (npr. olupke, jajčne in ostale lupine, kosti, koščice ipd.). Po ocenah je bilo v hrani, ki je bila v obdobju 2013-2015 v Sloveniji zavržena, približno 36 % užitnega dela, ki bi ga lahko s pravilnim ozaveščanjem ljudi in odnosom do hrane zmanjšali, ter 64 % neužitnega dela, ki se ga načelom ne da zmanjšati.
Razporeditev nastajanja odpadne hrane po Sloveniji je različna. Po podatkih za leto 2015 je bilo največ odpadne hrane v sistem zbiranja odpadkov oddane v osrednjeslovenski (91 kg/prebivalca) in pomurski statistični regiji (85 kg/prebivalca), najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji (48 kg/prebivalca) in zasavski statistični regiji (49 kg/prebivalca).
V bioplinarnah predelajo večino odpadne hrane
Skoraj polovica (43 %) vse odpadne hrane, ki je v obdobju 2013-2015 nastala v Sloveniji, se je predelala anaerobno v bioplinarnah. Približno četrtina (25 %) vse odpadne hrane je bila predelana aerobno v kompostarnah, ta delež pa se z leti povečuje. Še vedno pa je kar 15 % vse odpadne hrane končalo na odlagališčih odpadkov, kjer se pri njenem razkroju v ozračje sproščajo toplogredni plini, še posebej metan. Emisije toplogrednih plinov iz odlagališč odpadkov so v Sloveniji v 2014 znašale okoli 3,4 % vseh emisij toplogrednih plinov.
Z vzpostavitvijo metodologije in pripravo podatkov o odpadni hrani je Statistični urad RS prikazal dejstva o tej problematiki v Sloveniji. Sedaj je čas, da se ti podatki ovrednotijo, da se vsi skupaj nad njimi zamislimo in po možnosti tudi ukrepamo.
Več podatkov o odpadni hrani v Sloveniji lahko najdete v publikaciji Hrana med odpadki (http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=9173), ki jo je izdal SURS.
