Energetska sanacija stavb | | Urška Košenina | |
V Evropski uniji je v skupni porabi energije delež porabe energije stavb kar 40 %. Zaradi tega sta ukrepa za zmanjšanje porabe energije in spodbuda za rabo energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna za zmanjšanje energetske odvisnosti Evropske unije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Direktiva o energetski učinkovitosti 2012/27/EU vsem državam članicam Evropske unije nalaga obveznost priprave dolgoročne strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda stavb in vsakoletne prenove določenega deleža stavb javnega sektorja. Na podlagi evropske in nacionalne zakonodaje je Vlada RS dne 29.10.2015 sprejela “Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb”. Kaj se dogaja v praksi, to je bilo vprašanje sogovornikom. | |
Učinkovita prenova je cenejša od vzdrževanja obstoječega stanja stavbe
Kot je povedala doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, iz Gradbenega inštituta ZRMK smo se zavezali k obširni prenovi, s tem je mišljeno število prenovljenih stavb, na celovito (energetsko) prenovo obstoječega stavbnega fonda, in na obseg ukrepov in doseženih prihrankov. Pri celoviti energetski prenovi je ključno, da stavbe po prenovi izpolnjujejo zahteve pravilnika PURES glede energetske učinkovitosti stavb, naložba pa obsega celoten nabor ukrepov, ki v polni meri izrablja stroškovno učinkovite možnosti za prenovo. Med stroškovno učinkovite scenarije prenove štejemo tiste, ki so z vidika, celotne življenjske dobe cenejši, kot bi bilo vzdrževanje obstoječe stavbe. Upoštevati moramo ne le stroške začetne naložbe, temveč tudi vsakoletni strošek obratovanja, popravil in periodične zamenjave elementov. Strateški dokumenti izpostavljajo nujnost presoje vlaganj v energetsko sanacijo po načelu vseživljenjskih stroškov naložbe (LCC).
Pilotni projekti vodeni po modelu energetskega pogodbeništva
Projektna pisarna, ki je bila ustanovljena na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) za vodenje projekta Energetske prenove stavb, spremlja izvajanje energetske prenove javnih stavb. V letu 2016 so na MZI izbrali 3 pilotne projekte. Eden je v fazi izvajanja energetske prenove, drugi je v fazi izbora zasebnega partnerja, tretji pa je v zadnji fazi priprave za začetek izbora zasebnega partnerja. Vsi trije pilotni projekti so vodeni po modelu energetskega pogodbeništva. Trenutno je v fazi potrjevanja še četrti pilotni projekt – stavbe kulturne dediščine. Poleg navedenih projektov je v fazi potrjevanja še cca. 10 projektov na ravni države in cca. 20 projektov na lokalni ravni. Pričakuje se, da se bo večina energetskih prenov začela spomladi 2017. Z realizacijo teh projektov bo počrpanih cca. 20 mio EU sredstev, s tem pa spodbujeno cca. 50 mio investicij. V letu 2017 bo razpisanih še dodatnih 30 mio EU sredstev, so povedali na MZI. V prihodnje pričakujejo več odziva zasebnikov v fazi predhodnega postopka javno zasebnega partnerstva in v fazi izbire.
Za večstanovanjske stavbe je nujno soglasje vseh velika ovira
Po besedah doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl so redki primeri, ko bi investitorjeva lastna sredstva zadoščala za izvedbo energetske prenove. Nepovratna sredstva, ki jih dodeljuje Eko sklad, in sredstva, ki so namenjena javnemu sektorju iz kohezijskega vira, so omejena na 20 % oz. 40 % višine upravičenih stroškov naložbe v energetsko sanacijo. Ključno za izpeljavo zastavljenega načrta v državni strategiji je torej, da k naložbam v prenovo javnih stavb pritegnemo zasebni kapital po načelu energetskega pogodbeništva. Pri financiranju celovite energetske prenove večstanovanjskih stavb pa, da omogočimo obročno plačevanje energetske prenove. Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno 100 % soglasje lastnikov, ki je potrebno za najem posojila, velika ovira za izvedbo ukrepov. Zato nekateri izvajalci ponujajo obročno odplačevanje stroškov. V zadnjem času se uveljavlja obetaven način financiranja z odkupom terjatev (izvajajo ga nekatere komercialne banke).
Letos v prenovo stavb ožjega javnega sektorja
Na MZI so poseben poudarek namenili stavbam v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja, saj je potrebno od 1. 1. 2014 dalje letno prenoviti 3 % skupne tlorisne površine teh stavb na način, da so zanje izpolnjene vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti po Direktivi 2010/31/EU. Med zgoraj navedenimi stavbami so tudi stavbe ožjega javnega sektorja, pri katerih bodo z realizacijo v 2017 pokrili skoraj 2-letno obveznost.
Za sanacije se odločata javni in zasebni sektor, javni za celovitejše
Izbira energije in predvsem ekonomičnost energetskih rešitev se je izkazala kot zelo pomembna v vseh sferah in pri različnih uporabnikih, je povedal Gašper Ravnak, vodja oddelka tehnično prodajne podpore in razvoja pri Butanplinu. Za energetske sanacije se odločata tako javni kot zasebni sektor. Glede na naša pridobljena povpraševanja in razumevanje trga morda celo bolj velja, da se glede na možnosti pridobitve nepovratnih sredstev v javnem sektorju pogosteje odločajo za celovitejše sanacije, medtem ko se v zasebnem pogosteje odločajo za delne energetske sanacije objektov. Na MZI ugotavljajo, da je v javnem sektorju odzivnost občin zelo velika. Tudi država se je zelo aktivno vključila v projekt.
Skoraj nič-energijskih (sNES) prenov ni
Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl tudi poudarja, da ta čas še vedno prednjačijo delne prenove pred celovitimi energetskimi sanacijami in da investitorji niti ne razmišljajo o skoraj nič-energijski (sNES) prenovi. Pravi, da ne smemo pozabiti, da naj bi kar 1/3 stavb prenovili v skladu s sNES merili. Skoraj nič-energijska prenova vendarle ni futurizem. Gre za sklop ukrepov, s katerim stavbo prenovimo, ob tem pa začrtamo tudi možnost za čimprejšnji prehod na obnovljive vire energije oz. energijsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. Tudi tu pri potrjevanju naložbe upoštevamo pravilo stroškovne učinkovitosti. Zavedati se moramo, da obveznosti lokalne skupnosti in širšega okolja na področju trajnostne oskrbe z energijo predstavljajo pomembno priložnost za sNES prenovo stavbe.
Znanje zaposlenih v javnem sektorju in usposobljenost nadzornikov je ključno
V primeru javnih stavb je treba krepiti sposobnosti zaposlenih v javnem sektorju za pripravo in izvedbo projektov energetske prenove, da bodo ti lahko ustrezni sogovorniki v pogajanjih z morebitnimi energetskimi pogodbeniki, je povedala Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl in dodala, da je ključ uspešne energetske prenove v zagotavljanju kakovosti začrtane naložbe. Ne gre le za klasičen nadzor, čeprav tudi ta kliče po vsebinski nadgradnji in ustrezni usposobljenosti nadzornikov. Gre za kakovost na vseh ravneh: od načrtovanja ukrepov, preko izvedbe, do faze obratovanja; gre za boljšo usposobljenost arhitektov, inženirjev, dobaviteljev tehnologij, izvajalcev del in energetskih storitev, nadzornikov, vzdrževalcev in upravnikov stavb; gre za boljšo informiranost lastnikov, ki potrebujejo strokovno tehnično podporo, pravne nasvete in nasvete o financiranju po načelu »vse-na-enem-mestu.«
Strategija pozitivna, z implementacijo se kažejo njene vrzeli
Aktualna strategija vsekakor kaže pozitivno pot, se pa pojavlja mnogo konkretnih tehničnih in postopkovnih nejasnosti oziroma pogojev, ki podaljšujejo čas priprave rešitev in se posledično tudi dražijo. Vrzeli se pojavljajo na področju razumevanja pravnega koncepta izvedbe javno zasebnega partnerstva in minimalnih tehničnih zahtev pri snovanju potrebnih ukrepov, ki so pogoj za izvedbo takega partnerstva. Poleg tega je odprtih še mnogo dilem, ki se bodo pokazale v času izvajanja storitev javno zasebnega partnerstva, je še dodal Gašper Ravnak.
S tem se strinja tudi doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl. Dodaja, da se soočamo z ovirami, ki zaznamujejo dinamiko aktivnosti. Pri prenovi javnih stavb se srečujemo s problemi nerazvitega trga energetskega pogodbeništva, saj je naših ponudnikov malo. Za tuje ponudnike je naš trg majhen in razdrobljen ter zato nezanimiv. Pri večstanovanjskih stavbah se srečujemo z več ovirami: padec kupne moči prebivalstva, nedoseganja soglasja za naložbo in najem posojila, energetska revščina, pravne nejasnosti pri uvajanju novih finančnih mehanizmov.
Predinvesticijska faza navadno ni dovolj dobro tehnično podprta. Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl poudarja, da potrebujemo kakovostne energetske preglede, ki bodo lastnikom stavb in vsem vključenim deležnikom zagotovili realno sliko pričakovanih prihrankov. Lastniki stavb se morajo zavedati, da v praksi to pomeni vse kaj drugega kot le pavšalno oceno prihrankov posameznega ukrepa. Še posebej pri nestanovanjskih stavbah je pomembno, da so prihranki energije zaradi ukrepov določeni računsko (upoštevaje dinamične pogoje in z energetskim modeliranjem stavbe) in da se v okviru presoje ekonomike izbora ukrepov izvede LCC analiza stroškov.
Izplačanih skupaj več kot 21 milijonov EUR nepovratnih sredstev
V letu 2016 je bilo, kot je povedal direktor Eko sklada, mag. Hinko Šolinc, na podlagi takrat aktualnih javnih pozivov, namenjenih dodeljevanju nepovratnih sredstev občanom za naložbe v ukrepe večje energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, izplačanih skupaj nekaj več kot 21,243 milijona EUR nepovratnih sredstev za 8.256 naložb (glej tabelo). To je razvidno iz pregleda vseh v letu 2016 izplačanih nepovratnih finančnih spodbud za naložbe občanov v stanovanjskih stavbah, prikazano po posameznih ukrepih.
Kot kaže tabela, so se občani v letu 2016 največkrat odločili za ukrepe vgradnje toplotne črpalke, toplotno izolacijo fasade in zamenjavo stavbnega pohištva. Poudariti je še potrebno, da je bilo v letu 2016 izplačanih 1,034 milijona EUR za gradnjo 75 skoraj nič-energijskih hiš.
Pri izplačanih nepovratnih finančnih spodbudah vodi osrednjeslovenska
Regionalna porazdelitev sredstev pove (glej sliko), da je bila v letu 2016 največ izplačanih spodbud občanom za naložbe učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah v osrednjeslovenski regiji (5,695 milijonov EUR), sledi Podravska regija (3,766 milijonov EUR) in nato Gorenjska regija (2,953 milijonov EUR). Regiji z najnižjo višino izplačanih spodbud pa sta Notranjsko-kraška in Goriška (vsaka okoli 500 tisoč EUR). Glede na dejstvo, da vsa v letu 2016 razpisana sredstva niso bila dodeljena, se bodo javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud v stanovanjskih stavbah na območju celotne Slovenije izvajali še naprej tudi v letu 2017. Skupna vrednost naložb v energetsko prenovo stavb, ki so bile sofinancirane z nepovratnimi sredstvi Eko sklada v letu 2016, je znašala 122,5 milijona EUR.
Spodbude velika stimulacija, vendar je težko zagotoviti zahtevane ukrepe
Kot je povedal mag. Hinko Šolinc, si pri njih za povečanje stopnje energetske obnove stavb v Sloveniji prizadevajo predvsem tako, da vlagateljem za ustrezne ukrepe vsako leto ponudijo zanimive in privlačne spodbude, ki so na voljo ves čas. Interesente informirajo in ozaveščajo o pomenu sanacij ter o možnostih izvedbe ustreznih ukrepov ter financiranja. Slednje počnejo tudi preko mreže brezplačnega neodvisnega energetskega svetovanja ENSVET. S tem, da so spodbude velika stimulacija, se strinja tudi Gašper Ravnak. Vendar je pri pripravi projektnih rešitev v mnogih primerih nemogoče zagotoviti zahtevane ukrepe (v skladu s pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev) in ob tem še izvesti projekt, ki je ekonomsko upravičen.
Šibki smo sistemsko in pri povezovanju služb med seboj
Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl je poudarila, da stavbe, kljub temu, da imajo tako veliko vlogo pri doseganju podnebno energetskih ciljev, nimajo ustreznega strokovno-informacijskega centra. Ta bi na ustrezen način spremljal in spodbujal energetsko prenovo stavb, sledil učinkom naložb in prenašal dobro prakso potencialnim novim investitorjem. Za to področje je (kljub angažiranju države, občin, stroke in izvajalcev) pri nas značilna razdrobljenost, ki se kaže še posebej pri nezadostni sintezi izkušenj iz dosedanjih projektov prenove stavb. Boljše obvladovanje celovite energetske prenove stavb tako na ravni posamezne stavbe kot sistemsko bi zagotovo olajšalo doseči sprejete cilje na tem področju.
Do sedaj izvedene naložbe vendarle prispevale k manjši rabi energije
Na MZI pravijo, da s točno trenutno oceno pričakovanih prihrankov še ne razpolagajo, ker so vloge še v fazi pregleda in potrjevanja. Pri Eko skladu pa so povedali, da vse izvedene naložbe občanov v stanovanjskih stavbah, za katere so bila v letu 2015 izplačana nepovratna sredstva, prispevajo k manjši rabi energije za 113,7 GWh letno in s tem k zmanjšanju emisij CO2 za 17.111 ton letno. To je izračunano na podlagi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10, 62/13 in 17/14).