Učinkovitejši prehod na čisto energijo prednostno vključuje TEŠ6 – EOL 116

EU je pred vrhom v Parizu 2015 najavila cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov (TGP) za najmanj 40 % do leta 2030 glede na leto 1990. Evropska komisija je za uresničitev takšnega cilja podala več zakonodajnih predlogov, ki bodo ob potrditvi predstavljali nov podnebno energetski sveženj EU, ki bo v letih 2020 – 2030 zagotavljal doseganje skupnega EU cilja zmanjšanja emisij. Zadnji zakonodajni predlogi so bili objavljeni 30. 11. Prej omenjeni »najmanj 40 %« cilj temelji na 43 % zmanjšanju emisij v sektorjih, ki so vključeni v trgovanje z emisijami do leta 2030 glede na leto 2005. Za doseganje takšnega cilja zakonodajni predlog Komisije predlaga hitrejše zmanjševanje razpoložljivih letnih količin dovoljenih izpustov, kot jih predvideva aktualna zakonodaja.

Ker je energetika vključena v shemo trgovanja z emisijami, bo smela izpustiti zgolj toliko TGP, kolikor bo dovoljenih izpustov, zato doseganje cilja EU v primeru potrditve zakonodajnega predloga ne bi smelo biti ogroženo. Kot je sicer znano, pa cilji, ki so jih države podpisnice okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah sporočale pred podnebnih vrhom v Parizu ne zadoščajo za doseganje cilja omejitve dviga temperatur za manj kot 2 ˚C glede na predindustrijsko dobo, kaj šele 1,5 ˚C, za kar naj bi se podpisnice pariškega sporazuma prizadevale.

Na Ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da ima EU sicer najambicioznejši cilj med večjimi gospodarstvi, vendar pa evropski izpusti predstavljajo zgolj desetino svetovnih izpustov TGP, zato bo treba doslej najavljene cilje pred začetkom izvajanja pariškega sporazuma prevetriti, če želimo ohraniti upanje po omejitvi dviga globalnih temperatur pod omenjene ravni. Skladno z dogovorom pariškega vrha naj bi bila podlaga za to analiza, ki jo bo leta 2018 pripravil znanstveni odbor IPCC.

Celoten proces preučevanja gradiva bo trajal vsaj leto

Gre za izjemno zahteven zakonodajni sklop, so pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo, saj ponuja odgovore na več izzivov: na spodbujanje rabe OVE in URE do leta 2030, bolj učinkovito delovanje energetskega trga EU ter nov način upravljanja nacionalnih podnebno – energetskih politik. To je začetek zakonodajnega postopka, v katerem obe zakonodajni instituciji (Svet EU in Evropski parlament) vsaka zase najprej oblikujeta stališče, nato pa sledijo še pogajanja med institucijama. Oblikovanje stališča na Svetu EU pomeni pogajanja med vsemi državami članicami, kar je zahteven in zamuden proces. Predloge iz zimskega paketa še podrobno preučujejo. Stališča bo, ko bodo oblikovana, potrdila Vlada in jih bo obravnaval Državni zbor. Gradivo je obsežno in medsebojno povezano, zato je potreben podroben pregled.

Nadaljevanje subvencioniranja fosilnih elektrarn še desetletje

S strani nevladnih organizacij, med drugim tudi Greenpeaca, prihaja do kritik novih zakonodajnih predlogov Komisije. Predstavnica Greenpeace v Sloveniji Katja Huš je povedala, da: »ti predlogi niso bili narejeni z mislijo na dobrobit evropskih državljanov in ne odražajo nujnosti po energetski tranziciji. Komisija bi državam omogočila, da nadaljujejo s subvencioniranjem velike večine premogovnih elektrarn v Evropi še najmanj celo desetletje. Situacija, ko se nam podnebje, kot ga poznamo, sesuva pred našimi očmi, kliče po velikih sistemskih premikih v smer decentralizirane obnovljive energetike, ne pa k subvencijam za premog. Če bo ta predlog zakonodaje sprejet tak, kot je predlagan, lahko resno ogrozi zmožnost EU, da izpolni svoje zaveze v okviru pariškega sporazuma in omeji možnost državljanov, da kot proizvajalci energije sodelujejo v energetski tranziciji. Pričakujemo, da bo Ministrstvo za infrastrukturo na ravni Sveta EU odločno nasprotovalo tem spornim delom predlagane zakonodaje.«

Prednostna je oskrba iz domačih primarnih energetskih virov

Ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija, vsebujejo subvencije, znane tudi kot »plačila za zagotavljanje zmogljivosti (capacity payments)«, ki naj bi pod pretvezo »ohranjanja prižganih luči« koristila elektrarnam na premog, plin in jedrsko energijo. Trg EU z električno energijo pravzaprav že trpi za presežki zmogljivosti na področju fosilnih goriv. V skladu s predlogom Komisije, da CO2 standard uveljavi zgolj za nove elektrarne, bo najmanj 95 % obstoječih premogovnih elektrarn upravičenih do prejemanja teh plačil do leta 2026. Po letu 2026 bi morale vse elektrarne za prejemanje plačil za doseganje zmogljivosti dosegati mejo 550 g CO2/kWh. Šesti blok Termoeletrarne Šoštanj takšnega standarda trenutno ne dosega, saj izpušča 870 g CO2/kWh.

Na Ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo, da CRM mehanizma kot nekega »plačila za zagotavljanje zmogljivosti«, ki jih je v zadnjih dveh letih proučevala Evropska komisija po državah članicah, v Sloveniji nimamo. Zaradi možnih težav pri zagotavljanju zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo pa se želimo nasloniti čim bolj na proizvodnjo električne energije iz domačih primarnih energetskih virov. Zato bi za prehodno obdobje do leta 2022 pustili možnost Vladi, da se odloči za prednostno dispečiranje elektrike iz TEŠ, ki jo je ELES opredelil kot ključno za varno in zanesljivo oskrbo Slovenije. Ker je ta elektrika proizvedena iz premoga iz Premogovnika Velenje, bi s tem tudi zmanjšali uvozno odvisnost Slovenije, kar bo izboljšalo zanesljivost oskrbe. To ni v nasprotju s pričakovanji, predlagani roki, do katerih bi se morali podobni ukrepi končati, pa so do leta 2026.

V imenu Premogovnika Velenje je Tadeja Jegrišnik, vodja Službe za odnose z javnostmi, povedala, da je predlog, da bi morale vse elektrarne za prejemanje plačil za zagotavljanje zmogljivosti po letu 2026 dosegati mejo 550g CO2/kWh, precej radikalen. Pomeni, da bi vse nove premogovne elektrarne morale imeti tehnologijo zajema in shranjevanja CO2 (CCS). Po drugi strani pa je precej nejasno, ali bo v prihodnje na voljo dovolj sredstev za nadaljnji razvoj in komercializacijo CCS-a.

Obnovljivi viri brez privilegijev, prepuščeni razmeram na trgu

Pri Greenpeaceu so zgroženi tudi nad tem, da Komisija predlaga opustitev trenutno veljavnega pravila, po katerem mora električno omrežje prednostno prevzeti energijo iz obnovljivih virov pred energijo, pridobljeno iz onesnažujočih elektrarn, kot so npr. tiste na premog in jedrsko energijo. Ti menijo, da bo to – še posebej v času, ko bo na trgu energije preveč – najverjetneje povzročilo pogostejše ustavljanje proizvodnje obnovljivih virov, saj je iz tehničnih razlogov lažje izključiti vetrne ali sončne elektrarne kot pa jedrske elektrarne ter elektrarne na premog.

Na Ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je predlog namenjen temu, da bodo morali tudi upravljavci proizvodnih naprav na obnovljive vire energije (OVE), pri odločanju o obratovanju, upoštevati razmere na trgu z elektriko in se na te razmere odzivati. Če je proizvodnja nad porabo, jo je potrebno omejevati, da se zagotovi stabilnost elektroenergetskega sistema. Z večanjem deleža OVE v naslednjem obdobju bo tak ukrep nujen. Glede predloga omejitve 18MW za zadruge pa ocenjujejo, da za slovenske razmere taka moč ni prenizka.