| Bralna značka Eko šola | | |
| Nataša Pečkaj, šolska knjižničarka na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad v Ljubljani, realno odgovarja na vprašanje, kakšen je odziv dijakov na bralno značko Eko šola. Pravi, da so pobude za branje tek na dolge proge. Vendar njihova pobuda, da dijaki spoznavajo različna strokovna gradiva o okolju, da sestavke sami izberejo, nato pa o tem razpravljajo, zasluži širšo odmevnost. Zlasti zato, ker obveščanja in izobraževanja mladih o njihovem vsakodnevnem (ne)zelenem ravnanju (saj, na primer, kaj si mislijo o uporabi lahkih plastičnih vrečk do 50 mikronov) v Sloveniji ni ravno veliko. To, kar počnejo na bežigrajski šoli, bi lahko postalo začetek zelene bralne značke v Sloveniji. In kaj pravi Nataša Pečkaj o njihovi izkušnji? | |
Najprej bralna značka Zdrava šola, zdaj bralna značka Eko šola. Zakaj, predvsem pa, kako ste idejo predstavili dijakom in kakšen je bil realen odmev? Rezultati?
Šola izvaja projekt Eko šola in Zdrava šola že več let. Projektu Zdrava šola sem se priključila že kmalu na začetku, ko sem še poučevala in sem razredne ure izkoristila za dejavnosti, ki so bile povezan z zdravjem. Ugotovila sem, da dijakinje tema zanima, tudi same so o tem pripravljale pogovore na razrednih urah. Od zdravja, zdrave prehrane in kozmetike smo kmalu prišli na bio in eko prehrano, ličila, kozmetiko, naravne materiale za oblačila in na ostale ekološke materiale v vsakdanjem življenju. V knjižnici sem razmišljala, na kakšen način lahko v svoji stroki še vedno sodelujem pri projektu. Tako se je začela bralna značka Zdrava šola. Na seznamu knjig je nekaj leposlovja, večinoma pa so strokovne knjige o zdravi osebnosti. Seznam je objavljen v šolski knjižnici. Dijake povabim k sodelovanju pri naključnem obisku knjižnice. Nekateri dijaki obiskujejo knjižnico prav zaradi pogovorov, zato sem jim ponudila knjige, o katerih smo se lahko pogovarjali.
In tako se je nadaljevalo z bralno značko Eko šola?
Letos sem začela predvsem zato, da razširim krog sodelovanja. Dijaki še vedno berejo premalo. Potrebne so različne akcije. Ponuditi jim je treba gradivo z različnimi vsebinami, da morda le najdejo kaj zanimivega tudi zase. Ker smo strokovna šola, se pri nas bere manj leposlovja. Zato sem vedno razmišljala, kako vključiti v bralne značke strokovno literaturo. Realen odmev? Od skoraj 1000 dijakov jih sodeluje le peščica. Spodbujanje branja »deluje na dolge proge«, vsako leto eden ali dva več. Naši dijaki imajo raje akcijo …
Po katerih merilih izbirate dela, knjige, ki jih morajo dijaki prebrati, in kako razumejo to literaturo, saj gre praviloma za strokovno literaturo? Kako poteka »preverjanje« prebranega?
Literaturo sem izbirala s pomočjo seznamov, ki jih objavljajo druge šolske knjižnice, predvsem osnovnošolske. Dodala pa sem nekaj knjig z naše knjižne police EKOLOGIJA. Izbirala sem predvsem lažje razumljivo gradivo, tudi s krajšimi sestavki, od katerih si sami izberejo, kaj bodo brali. Dijakom je bližje gradivo v povezavi s stroko. Ne zahtevam, da preberejo knjigo v celoti, na primer Energija in okolje ali Neprijetna resnica. Tudi izbrano poglavje je dovolj, da se lahko debatira o neki temi. Razumevanje preverim s pogovorom o prebranem. Zanimivo je, da dijaki tudi strokovno gradivo razumejo »po svoje«. Tako se na pogovorih odkrijejo zanimiva razmišljanja in ideje. Osebni kontakt in sproščen pogovor sta veliko bolj obvezujoča kot neka splošna navodila in prazne smernice, ki v praksi ne zaživijo.
Okoljevarstveno ozaveščanje z okoljevarstveno vzgojo v šolah je lahko povezano z zelo praktičnim ravnanjem in izkušnjami (odpadki, embalaža, energija, voda, zavržena hrana, urejanje okolja in zelenic, čebelnjaki itd.), odvisno od urbanega ali manj urbanega okolja. Koliko so dijaki »zeleni« v praktičnem ravnanju?
Vedno bolj. Vse gre počasi, najprej moramo biti zgled učitelji s svojim ravnanjem. Zelo pomembna je javna podpora vodstva šole. Dijaki prinesejo navade tudi od doma. Šolsko ravnanje pa je lahko sprožilec ravnanja doma. Na primer zbiranje baterij, praznih tonerjev, zamaškov. Spomladi se lotimo čiščenja šolske okolice, ločeno zbiramo papir, organske odpadke, embalažo.
Za katere okoljske vsebine je med dijaki največ zanimanja?
Dijake zanima neposredno okolje, delovne akcije, kakršnokoli dogajanje. Še vedno pa moramo biti učitelji pobudniki. Ozaveščamo dijake, da postanejo pozorni na okolje. Velikokrat sploh ne pomislijo, da je neko obnašanje ekološko, drugo pa ne.
Kako ocenjujete revijo EOL kot eno izmed redkih revij za trajnostni razvoj v državi in koliko je po vsebini oprijemljiva za dijake?
Revijo smo prejemali brezplačno več let. Prebrala sva jo samo knjižničarja. Sama sem kot oblikovalka videla njeno vrednost predvsem pri oblikovanju in materialih za embalažo. Potem se je zgodilo, da je bila revija predpisana kot literatura za tekmovanje v logistiki in so se zanjo začeli zanimati tudi profesorji. Želim si, da bi jo učitelji uporabljali pri pouku. Teme so za strokovno šolo dovolj zanimive. Prav v tem šolskem letu se vse več učiteljev zanima za revijo. Sodelovali bodo tudi z novicami za objavo, kar je za našo šolo tudi svojevrstna promocija.
