Dodana vrednost je ureditev financiranja projektov – EOL 113

Nedavno ste podpisali sporazum o sodelovanju na področju okoljevarstva s francosko družbo OTV Veolia, kar vam lahko še bolj odpre vrata na tretjih trgih. Kateri trgi so ciljni, kaj v to sodelovanje daje Veolia, kaj Riko in na katerih okoljskih področjih so največje možnosti za sodelovanje? Ali postaja Riko takšen igralec, kot je bil včasih Smelt?

OTV Veolia je globalno podjetje, specializirano za načrtovanje in izgradnjo naprav za pripravo pitne vode, čistilnih naprav za odpadne komunalne in industrijske vode ter obdelavo muljev. To strateško zavezništvo z Veolio nam bo omogočalo nastopanje pri večjih in zahtevnejših okoljskih projektih tako na trgih zahodnega Balkana in na trgih bivše Sovjetske zveze, saj bodo zaradi približevanja EU morali prenoviti svojo industrijsko in komunalno infrastrukturo. Z Veolio se odlično dopolnjujemo, saj nam omogoča dostop do najnovejših tehnologij in rešitev. Mi pa jim na podlagi naše dolgoletne prisotnosti in aktivnosti na teh trgih omogočamo boljše razumevanje specifik teh trgov in zagotavljamo lokalno podporo. Globalni projektni menedžment je bila moja vizija pri kreiranju Rika, Smelt moj velik vzor. V kolikor se Riko s svojo referenčno listo, razvojno osjo in vizijo vsaj malo približuje temu, kar je predstavljal in veljal Smelt, sprejemam to kot velik poklon.

Riko je že doslej kot družba globalnega inženiringa izvajal zahtevne projekte v državah nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze. Kakšne so vaše izkušnje in konkurenčne prednosti na teh trgih in kakšno je povpraševanje? Je razpisov za okoljske in energetske projekte več in koliko sodelujete pri zaokrožitvi finančnih konstrukcij?

Riko ima zelo diverzificirano dejavnost in deluje na različnih trgih. Naši aduti so predvsem poznavanje specifik trgov, pregledi nad svetovnimi proizvajalci tehnološke opreme, izkušnje in reference. Za marsikaterega partnerja je naša dodana vrednost, da lahko uredimo tudi financiranje. Industrijska in komunalna infrastruktura se začenja prenavljati in posodabljati tako na področju nekdanje Sovjetske zveze kot po Balkanu. Vsepovsod zasledujemo priložnosti in poskušamo z investitorji sodelovati že v fazi predpriprave investicijskega načrta, v kolikor je to možno. Žal pa je na področju energetike trg manj živahen. Zaradi nizke cene električne energije na svetovnih trgih je interes za gradnjo novih energetskih objektov minimalen. Prav tako je zaradi programov učinkovite rabe energije potreb po novih proizvodnih kapacitetah veliko manj.

Kljub vsemu se odpirajo novi trgi, na primer Hrvaška, kjer so v zadnjem obdobju objavili več razpisov zlasti za področje ravnanja z odpadki, kjer imate precej referenc, tudi pri čistilnih napravah.

Hrvaška je sedaj v ospredju našega zanimanja predvsem na področju okoljevarstva. Kot članica EU ima Hrvaška v tej finančni perspektivi možnost izkoristiti več kot 5 milijard EUR skozi kohezijske projekte. Oddali smo ponudbe za dva Centra za gospodarjenje z odpadki, Šibenik in Zadar, ter nekaj ponudb za čistilne naprave odpadnih vod. Žal se Hrvaška, tako kot Slovenija v začetku prejšnje finančne perspektive, sooča z veliko neučinkovitostjo pri realizaciji EU projektov. Odločitve se zavlačujejo, precej razpisov pa je bilo tudi razveljavljenih.

Seznam okoljskih, energetskih in drugih projektov, ki jih izvajate v Sloveniji, je zelo dolg – od akumulacijskega bazena na HE Brežice do podravskega vodovoda, več čistilnih naprav itd. Glavne naložbe v centre za ravnanje z odpadki pri nas so končane. Na področju okoljevarstva je in bo v ospredju ravnanje z vodami, tudi odpadnimi. Ali se trg za investicije v okolje oži? Boste lahko v državi tudi v prihodnje realizirali okrog 30 % prihodkov?

Kohezijska shema je zaprta. Trg za investicije se oži. Prav zato se izrazito usmerjamo z izkušnjami in znanji, ki smo jih pridobili na domačem trgu, na tuje. Podjetje Riko je bilo vselej bolj izvozno usmerjeno, tako da glavnino ustvarimo na tujih trgih.

Pri gradnji nekaterih okoljskih objektov v Sloveniji je prišlo do zapletov, na primer CEROD. Kaj je pozitivno ali negativno vplivalo na izvajanje projektov doma? Občine so ponavadi s prstom kazale na državo.

Vselej, kadar nastopa več investitorjev, od katerih ima vsak še svoje specifične prioritete in interese, je izvajanje projektov zahtevno. Uskladiti stališča lokalne skupnosti, še posebej v primeru vpletenosti več občin, z interesi politike na državni ravni, nikakor ni enostavno. Nad vsem skupaj pa bdijo še domači in bruseljski uradniki. Pogosto se mi kot izvajalec znajdemo v tem navzkrižnem ognju in postanemo kolateralna žrtev. Pri tem je naše stališče jasno. Takšna situacija ne pomeni, da deležnikom v projektih ni potrebno izpolniti svojih finančnih in pogodbenih obveznosti do izvajalcev.

Ali se je načrtovana gradnja prve lesene hiše (Starck with Riko) v ZDA že začela? S Starckovim dizajnom in inteligentnimi bivanjskimi rešitvami v gradnji lesenih hiš ste ambiciozno stopili na tuje trge. Daje vložek že zaslužek?

Zelo me veseli, da dela v NY potekajo tako tekoče. Teren se pripravlja za montažo hiše, ki se bo začela na čudovitem posestvu 70 km od Manhattna v mesecu decembru. Sodelovanje s Starckom žanje res veliko mednarodnega zanimanja. Hiša PATH by Starck with Riko je neke vrste collector’s item, ki povezuje Starckove fane. Ta klub je zelo obsežen. Kot si lahko predstavljate, smo prav vsi pri izbiri doma zelo previdni in preudarni, zato so procesi odločanja bolj upočasnjeni. Naj pa poudarim, da Starck with Riko v mednarodnem okolju uspešno meče žaromete na Riko. Zvišala sta se nam stopnja prepoznavnosti in ugled, kar se pozna tudi v tem, da je prodaja Rikovih lesenih hiš bolj uspešna na trgih zahodne Evrope.

Kaj lahko kot inženiring ponudite pri URE in OVE, saj se je energetska politika izrazito usmerila v sanacijo objektov, ki so potratni z energijo?

Na področju URE lahko ponudimo energetsko sanacijo objektov kakor tudi optimizacijo porabe energije v industriji. To pripomore k zmanjševanju potreb po proizvedeni energiji in hkrati zmanjševanju onesnaževanja okolja. Na področju OVE smo aktivno udeleženi pri gradnji hidroelektrarn. Trenutno Rikov podpis nosi gradnja akumulacijskega bazena z visokim razbremenilnikom za hidroelektrarno Brežice ter dobava in montaža hidromehanske opreme.

Med vašimi dejavnostmi je tudi logistika, ki po letošnjih podatkih kaže v Sloveniji vse znake močne rasti. Nekateri ocenjujejo, da so dobre logistične rešitve tiste, ki lahko največ prispevajo k poslovnemu rezultatu. Za katere logistične sisteme je na našem trgu največ povpraševanja?

Riko je predvsem specializiran za projektiranje in gradnjo avtomatiziranih skladišč in transportnih sistemov, rekonstrukcijo, modernizacijo in optimizacijo obstoječih sistemov. Reference imamo predvsem na področju avtomobilske, živilsko-predelovalne, farmacevtske in kovinsko-predelovalne industrije. Industrija prenavlja svoje logistične zmožnosti, da še bolj optimizira svoje delovanje. Pričakujemo, da se bo zaradi uvedbe koncepta Industrija 4.0 v naša podjetja še povečalo povpraševanje po avtomatizaciji skladiščnih sistemov, a tudi intralogističnih sistemov v proizvodnji. Riko je na novo ero digitalizacije industrije pripravljen.

Janez Škrabec ne sodi med klasične menedžerje, saj je prav gotovo unikaten po vložkih v kulturo in po odnosu do umetnosti, če omenim le to drugačnost. Torej zakaj tako subtilen odnos do kulture, ustvarjalnosti, umetnosti?

Umetnost, literaturo, predstave, glasbo imam preprosto rad. Kot si svojega osebnega življenja na predstavljam več brez te dimenzije, ki jo umetnost v najširšem pomenu besede tvori, prav tako si ne morem predstavljati vodenja in usmerjenja podjetja brez tega. Mnoge študije in raziskave izpričujejo koristnost vlaganja v umetnost in kulturo. Jaz pa cenim tudi njun pomen, ki ga ne moremo prevesti v nobene bilance. Pokojni dr. Aleš Debeljak ga je lepo označil kot kulturni kisik, brez katerega bi bili zgolj skupnost, ki zna potrošniško »imeti«, pri tem pa pozablja, kako polnokrvno »biti«.

V enem izmed intervjujev ste izjavili, da moraš v vsakem poklicu odkriti tisto, kar je najboljše. Kaj ste odkrili vi? In kakšen naj bi bil današnji menedžer?

Mene še vedno najbolj privlači poslanstvo podjetnika. V tem je nekaj zelo lepega. Okretnost, senzibilnost, odzivnost, predvsem svobodna pobuda in odločitev. Meni je to edini možni način življenja. Vznemirja me tveganje. Izzivajo me nove in nove možnosti, ki se še kar odpirajo pred mano in našim Rikom. Rad imam širino, ki mi jo prinaša takšno življenje. Vem, da rastem in da moje podjetje, zraven pa še veliko povezanih ljudi, raste z mano. In sprejemam tudi vso odgovornost, ki jo to prinaša s seboj.

Zakaj ste dvojni častni konzul – Maroka in Belorusije? Kaj pomeni takšna častna funkcija za posel in kaj za vas kot človeka?

Preprosto – ker sta mi dve državi zaupali, da zastopam in promoviram njune presežke in interese v slovenskem okolju. Od leta 2002 opravljam vlogo častnega konzula Kraljevine Maroko in z velikim veseljem in odgovornostjo skrbim za promocijo in ugled te izjemne države zahajajočega sonca. Maroko prepleta tradicije vzhoda in zahoda in z velikim posluhom skrbi, da se na njenih tleh enako dobro počutijo kristjani, judje in muslimani. Čast postati še zastopnik Belorusije na slovenskih tleh, pa mi je uradno pripadla nedavno. Te odgovornosti in časti nikakor ne bi sprejel brez predhodnega soglasja veleposlanika Kraljevine Maroko na Dunaju, pod čigar okrilje spadam kot častni konzul. Kot veste, za podjetje Riko predstavlja trg Republike Belorusije enega od strateško pomembnih. Tam smo prisotni že skoraj dve desetletji predvsem na področju inženiringa v avtomobilski industriji, energetiki in gradbeništvu. Vodimo kompleksne projekte na ključ. V naše rešitve povezujemo mnoga slovenska podjetja, njihova tehnološka znanja, rešitve in produkte. In ne le to. Negujemo tudi kulturno izmenjavo med državama. V mesecu oktobru smo zopet podprli gostovanje SNG Drame na prestižnem gledališkem festivalu v Minsku in vsako leto omogočamo gostovanje mednarodno prepoznavnih beloruskih plesnih ansamblov pred slovenskim občinstvom. Funkcijo častnega konzula jemljem kot dejansko odgovornost, ki ima svoje poslanstvo in ki dopolnjuje tako pomembno os gospodarske diplomacije. Naloga častnih konzulov je predvsem povezati gospodarsko sodelovanje med državama, ki jo zastopamo. Da smo še bolj učinkoviti in uspešni, delujemo povezani v konzularni svet.