Premiki so, a država preveč reagira na prvo žogo – EOL 113

Vprašanja:

1. Kako vaše podjetje uveljavlja koncepte trajnostne gradnje in na katere elemente ste najbolj pozorni? Ali pri naročnikih opažate večjo ozaveščenost, ko gre za zahteve trajnostne gradnje?

2. Kakšni so potenciali trajnostne gradnje v Sloveniji in v katerih segmentih?

3. Kako ocenjujete razvojno usmeritev države na področju trajnostne gradnje?

Boštjan Eržen, poslovni razvoj, Kragelj arhitekti d.o.o.

1. Minimiziranje negativnih vplivov na okolje je v podjetju Kragelj arhitekti pomemben in načrten proces. Raje kot trajnostna gradnja uporabljamo izraz zelena gradnja, oba pa seveda pomenita isto: da si prizadevamo ohranjati naravne vire čim bolj nedotaknjene, ko gradimo ali prenavljamo.

Katere zelene rešitve bomo uporabili je odvisno od različnih dejavnikov, na primer od vrste projekta, lokacije, ciljev naročnika in podobno. Kragelj arhitekti smo predvsem specialisti za t. i. workplace dizajn, za strategije oblikovanja poslovnih prostorov, ki pomagajo naročniku izboljšati poslovne rezultate.

Eden glavnih ukrepov za zniževanje obratovalnih stroškov je izolacija objekta, s čimer znižujemo potrebo po energiji, bodisi za hlajenje ali ogrevanje. Prispevamo tudi k manjši porabi vode, kar lahko naredimo z vgrajevanjem senzorskih pip, pip z manjšim pretokom vode, suhimi pisoarji in drugimi rešitvami, tudi z osveščanjem uporabnikov. Potem je tu še upravljanje z odpadki, torej ločevanje in recikliranje ter prizadevanja za zmanjšanje količine odpadkov, kar smo uvedli praktično pri vseh naročnikih v zadnjih letih. Veliko rezerve je pri izdelkih in materialih. Pomembno je uporabljati in vgrajevati izdelke, ki so okolju in uporabniku prijazni in to v celotnem življenjskem ciklu, od pridobivanja surovin, do proizvodnje, transporta, uporabe in končne razgradnje. Poleg potencialnih prihrankov so tu še druge implikacije za naročnika, zato so odgovorni pri projektih, arhitekti, inženirji in svetovalci, dolžni o tem redno obveščati naročnika, da se lahko dobro in pravočasno odloča.

Vidik, ki je pogosto spregledan, je kakovost zraka v novo zgrajenem ali prenovljenem objektu. Različni nepremišljeno izbrani materiali ali izdelki (velikokrat ravno tisti najcenejši) še dolgo po vgraditvi ali namestitvi sproščajo v prostore škodljive emisije. Govorimo o sindromu nezdrave stavbe (Sick Building Syndrome), kjer zaposleni ali drugi uporabniki prostorov tožijo o težavah, kot so draženje sluznice, pekoče oči, kašljanje in drugo. Te težave, ki lahko delodajalca stanejo veliko denarja v obliki odsotnosti z dela ali slabše delovne storilnosti, povzročajo vgrajeni materiali in izdelki, ki vsebujejo in v okolje sproščajo škodljive snovi, kot so formaldehid, hlapljive organske spojine (VOC) in drugo. Vir takih emisij so lahko različne vrste talnih oblog, lepila, s katerimi se jih vgrajuje, pohištvo in oprema, lepljeni les, obloge sten in stropov, pa tudi tiskalniki in druge pisarniške naprave. Industrija te sporne kemične substance uporablja, ker so poceni, praktične ali pa so njihove tehnične lastnosti take, da olajšajo proizvodnjo oziroma naredijo izdelek vizualno lepši. Nekatere od teh spojin morda niti niso več dovoljene, vendar je nadzor pomanjkljiv in težak, zato je pomembno, da ima naročnik ob sebi izkušenega svetovalca. Pomemben ukrep, da zagotovimo zdrave delovne pogoje za zaposlene, je tudi, da v prostorih merimo kakovost zraka v prostorih in glede na rezultate ustrezno ukrepamo.

2. Potencial obstaja, potrebno ga je realizirati, kar je težji del. Največ osveščenosti je gotovo pri individualnih naročnikih, ti si namreč natančno izračunajo stroške gradnje in tudi obratovalne stroške dokončane stanovanjske hiše. Pri tem gledajo na dolgi rok, tudi na naslednjo generacijo ali dve. V podjetjih in organizacijah, govorimo o Sloveniji, zaenkrat ne opažamo večje zagretosti za zeleno gradnjo, kljub temu da so rezultati naše raziskave Zelena poslovna gradnja 2011 napovedovali take premike. Odločitve se praviloma še vedno sprejemajo le na osnovi vrednosti projekta, ne pa tudi na osnovi obratovalnih stroškov za naslednjih 20 ali 30 let, stroškov vzdrževanja zgradbe in sistemov v tem času ter vplivov, ki jih ima objekt na storilnost in zadovoljstvo zaposlenih.

Zeleni trajnostni objekti so lahko dražji kot konvencionalni objekti, vendar to danes nikakor ni več pravilo. Zagotovo pa premišljene arhitekturne in tehnološke rešitve prihranijo lastniku denar na dolgi rok, zmanjšajo njegovo odvisnost od neobnovljivih virov energije ter s tem povezana tveganja in mu zagotovijo konkretne finančne koristi v obliki višje storilnosti in lojalnosti zaposlenih ter višje tržne vrednosti nepremičnine.

Pri zasebnih lastnikih je težko vplivati na to, kako se bodo odločali v gradbenih projektih, ker so interesi in cilji različni, ne vedno racionalni. Ko pa govorimo o državi, ki ima odgovornost gospodarno ravnati z javnimi sredstvi, bi morale biti stvari zelo eksaktne. Na primer, ameriška GSA (General Services Administration), ki upravlja z nepremičninami v lasti ameriške vlade in države, kot tudi mnoge druge države, ravnajo v gradbenih projektih diametralno nasprotno od slovenskih državnih institucij. Pri razpisih za sodelovanje v takih projektih se kot kriterij za dodelitev posla namreč upoštevajo najnižji celotni stroški lastništva (Total Cost of Ownership) in ne najnižji stroški naložbe v prenovo ali gradnjo (First Costs).

3. Kot rečeno, naloga državnih institucij je, da izobražujejo in dajejo zgled z gospodarno porabo denarja v projektih gradnje in prenove. Dokler bo veljal administrativni kriterij najnižje cene, bodo vsi drugi napori in dobre pobude, ki jih ni malo, ostali brez pravega učinka. V podjetju Kragelj arhitekti redno in z veseljem izobražujemo poslovne in zasebne naročnike, a kot pravi stari kitajski pregovor, se učitelj pojavi takrat, ko je študent pripravljen. Potrebno je biti odprt in imeti dolgoročno vizijo. Tista podjetja, ki jo imajo, hitro razumejo in sprejmejo koncept skupnih stroškov lastništva. To je edino gospodarno razmišljanje in odločanje v gradbenih projektih, predvsem za poslovne in zasebne naročnike, ki gradijo ali obnavljajo objekte za svojo uporabo. Delati dobre stvari za okolje se s pravim pristopom vsekakor izplača tudi finančno.

Miha Maček, sodelavec v biroju, Demšar arhitekti d.o.o.

1. Naročniki vedno bolj izpostavljajo predvsem element ekonomije projekta. Gre za nižanje investicije objekta, nižanje stroškov med uporabo oziroma življenjskim ciklom objekta. Vprašanja zaščite naravnih virov in zaščite okolja pri naših naročnikih ne zaznavamo. Tudi s problemom razgradnje ali celo recikliranja gradiv objekta (po koncu uporabe) se naročniki še ne ukvarjajo. Zaenkrat tako še ne moremo govoriti o večji ozaveščenosti slovenskih naročnikov glede trajnostne gradnje.

2. Trajnostna gradnja je princip, ki bo moral postati glavno merilo ustreznosti vsakršnega posega v prostor. Menim, da pravo vprašanje glede uveljavitve teh principov ni »Kako?« ali »Kje?«, temveč »Kdaj?«.

3. Na področju trajnostne gradnje opažamo aktivnosti posameznih organizacij, ki v slovenski prostor vnašajo znanje in izkušnje iz tujine. Vloge države oziroma vlade pri teh procesih nismo opazili, torej kaže, da prave razvojne usmeritve v praksi nimamo. To ocenjujem kot neustrezno, saj bi morala država na takšnem področju vzpostaviti jasno vizijo in pospeševati razvoj stroke v pravi smeri. Tako pa v praksi le sledi iniciativi ozaveščenih posameznikov. Takšen neodgovorni odnos države do strokovnih vprašanj je žal prisoten tudi pri nekaterih drugih vidikih prostorske politike.

Edvard Blažko, direktor, SoNo arhitekti, Projektantske storitve d.o.o.

1. Za trajnost objektov, ki jih projektiramo, si prizadevamo tako z izbiro ustreznih materialov kot tudi s prizadevanjem za najboljši izkoristek naravnih danosti posameznih lokacij objektov, kar pomembno vpliva na zmanjšanje porabe energije. Skozi proces načrtovanja naročnike seznanjamo s prednostmi, ki jih trajnostna gradnja prinaša. Seveda se delež naročnikov, ki želi tovrsten način gradnje, iz leta v leto povečuje. Če se je pred desetimi leti o tem zelo malo govorilo, je danes že večina naših strank zelo dobro ozaveščena.

2. Potenciali so v državi, ki je ena izmed najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa njena strateška surovina, seveda izjemno veliki. V segmentu enostanovanjskih hiš so realizacije številne, medtem ko ostaja segment večstanovanjskih in poslovnih stavb zaenkrat še premalo izkoriščen.

3. Napori posameznih državnih politik se že odražajo in napredek je velik, še vedno pa ostaja veliko neizkoriščenega potenciala. Trajnostna gradnja je prihodnost, prihodnost, ki jo od nas zahtevajo tudi generacije, ki prihajajo za nami.

Andrej Kosec, direktor, Bauta d.o.o.

1. V našem podjetju je pojem trajnostne gradnje vodilo delovanja že skoraj 15 let, saj je izbira primernih materialov in kakovostna izvedba detajlov tisto, kar ta način gradnje pogojuje. Med prvimi v Sloveniji smo na osnovno leseno skeletno konstrukcijo v stanovanjske objekte vgrajevali izolacije iz naravnih materialov, kot so lesno vlaknene plošče, lesna volna in lesna vlakna. Za naš sistem in način dela smo prejeli tudi naziv »primer dobre prakse« trajnostnega razvoja za gradbeno prakso, ki ne povzroča trajne škode za okolje.

2. Potenciali so vsekakor največji pri novih stanovanjskih in javnih zgradbah, kjer je izvedba trajnostnih rešitev najbolj ekonomična, k čemur pripomorejo tudi subvencije Eko sklada. V Sloveniji industrija in trgovina nenaravnih materialov in izolacij zaenkrat še prevladuje, se bo pa z dvigom kupne moči tudi povpraševanje povečalo, saj bi vsak raje vgradil naravne materiale, če bi si jih lahko privoščil.

3. Usmeritev države se počasi približuje usmeritvam razvitih držav, ki mnogo izdatneje podpirajo predvsem industrijo trajnostnih materialov. Predvsem nam manjka celotna gradbena lesna veriga, saj se zaenkrat zadovoljimo s posekano hlodovino oziroma največ z razrezom, ne vidimo pa potenciala v večji dodani vrednosti modernih lesnih konstrukcijskih in izolacijskih materialov.

Saša Jazbec, prodaja in marketing, Rihter d.o.o.

1. V zadnjem času nas narava opozarja, da bi morali namenjati več pozornosti okolju. Pri gradnji montažnih hiš se ta zavest o ohranjanju okolja vse bolj uveljavlja. Z novo tehnologijo, novimi materiali so se na tržišču postopno uveljavile nizkoenergijske in pasivne montažne hiše, ki omogočajo zdravo in ugodno bivalno klimo. Značilnost teh hiš je poleg naštetih lastnosti tudi zmanjšana poraba energije. Predvsem pasivne hiše imajo minimalne potrebe po energiji. Večinoma se ogrevajo pasivno s soncem, notranjimi toplotnimi viri in toplozračno preko rekuperatorja z visokim izkoristkom. Ta gradnja se čedalje bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Ljudje so danes povsem ozaveščeni, da je ta gradnja prava smernica za prihodnost. Zlahka se poistovetijo z dejstvom, da so ob reševanju svojega stanovanjskega problema z nizkoenergijsko in pasivno montažno gradnjo naredili največ za svojo prihodnost in trajnostno gradnjo.

Ko govorimo o trajnostni gradnji pa ni dovolj omenjati samo proizvodov, ampak širši koncept gradnje, v katerem je vključenih veliko najrazličnejših znanj – od umestitev objektov v prostor, arhitekturne zasnove, upoštevanje zdravega bivanjskega ugodja, do najboljših tehnoloških rešitev gradnje. V našem podjetju se zavedamo, da je vse našteto zelo pomembno, zato pri gradnji hiš vsa navedena področja v celoti upoštevamo.

2. Potenciali trajnostne gradnje v Sloveniji so zelo dobri , vsaj kar se tiče gradnje montažnih hiš. Vse več ljudi se odloča za tovrstno gradnjo, saj se zavedajo, da so montažne hiše grajene iz prijaznih materialov, ki omogočajo zdravo in udobno bivanje. Smo soustvarjalci in promotorji trajnostne gradnje, ki jo s svojim vsakdanjim delovanjem in našo dejavnostjo tudi udejanjamo. Prepričani smo, da imamo zelo kvaliteten in trajen izdelek, ki na dolgi rok minimalno obremenjuje okolje.

3. Stavbe, pri katerih bi država morala uvajati trajnostna merila in jim nato tudi slediti, so v prvi vrsti predvsem javni objekti (upravni, izobraževalni, zdravstveni idr.). S tem bi država tudi dokazovala, da je trajnostna gradnja prava pot k energetsko učinkovitemu, zdravemu, varčnemu načinu življenja. Država na področju trajnostne gradnje prispeva predvsem z subvencijami Eko sklada. Včasih so bile te subvencije namenjene tako za pasivne kot tudi nizkoenergijske hiše, danes pa so žal samo še za pasivne.

Tomaž Popit, direktor razvoja, Trimo, d.d.

1. Koncepte uveljavljamo neposredno in posredno. Neposredno z našimi produkti, ki zagotavljajo visoko energetsko učinkovitost stavbe, dobro bivalno ugodje in do 99 %-tno reciklabilnost vgrajenih materialov. Vgrajujemo certificirane materiale oziroma materiale z znanim poreklom. Posredno jih uveljavljamo z najmodernejšo in energetsko učinkovito tehnološko opremo, ki za svoje delovanje porablja majhno količino energije. Odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji, uporabimo za segrevanje sanitarne vode. Na celotnem prostoru podjetja je vgrajena varčna razsvetljava. Odpadni material, ki nastaja pri proizvodnji fasadnih in strešnih elementov, zbiramo in vrnemo proizvajalcem, ki ga reciklirajo in ponovno uporabijo, ostale odpadke prav tako zbiramo, ločujemo in damo v recikliranje. Skrbimo, da v kupljenih materialih ni škodljivih snovi idr.

Poleg tega pozornost namenjamo zmanjševanju porabe energije in preprečevanju negativnih emisij na okolje. V procesu nastanka produkta od osnovnih surovin, transporta, izdelave v podjetju, do vgradnje na objekt stremimo k minimalnim okoljskim obremenitvam. Najbolj smo ponosni na naše produkte, za katere verjamemo, da lahko bistveno pripomorejo k trajnostni gradnji. Nenazadnje je to prepoznal tudi BRE (Building Research Establishment) iz Velike Britanije, ki je fasadnim in strešnim elementom Trimo kot edinim/prvim na svetu z jedrom iz mineralne volne podelil najvišjo možno oceno A+.

Pri naročnikih opažamo stalen porast povpraševanj in zahtev s področja trajnostne gradnje. Pri tem se zahtevajo okoljski, ekološki oziroma tako imenovani zeleni certifikati (BREAM, LEAD, DGNB) in energetski izračuni objektov, izvedenimi z našimi produkti. Na področju gradnje objektov so v porastu pobude za razvoj in proizvodnjo produktov, kjer se upošteva princip od »zibelke do zibelke«, kar je dejansko osnova trajnostnega razvoja. Na drugi strani pa zakonodaja vpliva na ozaveščenost z raznimi ukrepi. Konkretno na področju vgradnje materialov za gradnjo vstopa v veljavo s 1. 1. 2107 EU regulativa REACH, ki prepoveduje uporabo kroma v produktih gledano po celotni dobavni verigi. Cilj je izboljšati varovanje zdravja ljudi in okolja z uporabo ekološko sprejemljivih kemičnih snovi.

2. Trajnostna gradnja v praksi pomeni, da se zavestno odločimo graditi boljše in bolj zdravo. Uporabljamo materiale in postopke, ki zagotavljajo kakovostnejši rezultat. To na prvi pogled pomeni, da lahko taka gradnja stane več in se za njo investitorji težje odločijo. Če pa pogledamo celoten cikel objekta in upoštevamo stroške vzdrževanja, razgradnje itd., takšna gradnja ni več nujno dražja. Nasprotno, lahko je cenejša. Potenciali trajnostne gradnje v Sloveniji so na eni strani odvisni od ozaveščenosti investitorjev, na drugi strani pa od regulative, ki to zahteva. S tem smo tako proizvajalci kot tudi kupci zavezani k trajnostni gradnji.

Je pa tu še en, morda najpomembnejši vidik, in sicer je trajnostna gradnja priložnost za vsa podjetja za razvoj produktov oziroma sistemov, ki jo zagotavljajo. Namreč, gre za smer človeštva sedaj in v prihodnje. Menim, da trajnostna gradnja ni omejena le na posamezne segmente, temveč gre za celosten pristop, kjer se upoštevajo načela trajnosti in mora biti to strategija vseh podjetij in države. Tu je sedaj priložnost za diferenciacijo na trgu.

3. V Sloveniji imamo nekatere predpise strožje, kot so v drugih razvitih državah Evropske unije. To posledično vpliva tudi na manjšo konkurenčnost oziroma zahteva od proizvajalcev večjo inovativnost, kar na drugi strani predstavlja prednost. S strani države je tako več orodij za spodbujanje trajnostnega razvoja, kar nenazadnje dokazujejo javni razpisi, kot so Obzorje 2020 in SRIP-i. Usmeritve so jasne, pri čemer se zahteva nove, energetsko učinkovite, ekološke produkte in povezovanje znotraj Slovenije, a tudi mednarodno. Cilj je tvoriti nove verige vrednosti oziroma nove poslovne priložnosti. Pri tem pa upoštevati načela krožnega gospodarstva, kar je osnova trajnostne gradnje.