Pričakujejo konkurenčno poslovno okolje, tuj kapital je nujen – EOL 113

Če primerjate položaj slovenske papirne in papirno predelovalne panoge, kot kažejo letošnji polletni in lanski rezultati, kaj bi izpostavili glede glavnih kazalnikov ekonomske uspešnosti, rasti oziroma ovir?

Leto 2015 je bilo uspešno za papirno in papirno predelovalno industrijo, saj je panoga ustvarila 772,6 mio € prihodkov, 550 mio € izvoza, 170 mio € dodane vrednosti ter 22,6 mio € neto čistega dobička. Dobiček se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 14,8 %. Fizičen obseg proizvodnje celotne panoge se je povečal za 5,5 % glede na leto 2014. Papirnice so lani izdelale 1,4 % papirja več kot leto prej ali 721.350 ton papirja in kartona. Papirno predelovalna industrija je fizično precej povečala izvoz svojih izdelkov. Finančni podatki kažejo, da je lani v povprečju bolje posloval papirno predelovalni del dejavnosti. Pomemben podatek je 3-odstotno znižanje stroškov energentov, na kar je poleg ostalega pomembno vplivalo tudi Združenje PPPI z vrsto aktivnosti pri pristojnih ministrstvih.

Kateri del panoge je v boljšem položaju in zakaj? Podatki govorijo, da je v vzponu kartonski del, papirnice se po uspešnosti razlikujejo, radeška je oživela, proizvajalci embalaže iz kartona pa vse bolj dokazujejo poslovno uspešnost na globalnem trgu. Kaj je največja konkurenčna prednost podjetij, ki se načrtno usmerjajo v izvoz?

Najpomembnejša je nišna usmerjenost, vitka organizacija in zato fleksibilnost, ki poleg odlične kakovosti omogočajo vstop na tuje trge. Trg je izredno konkurenčen. Z vztrajnostjo, zanesljivostjo in brezhibno kakovostjo je to mogoče. Na slovenskem trgu je namreč prodajni trg zelo omejen. Na srečo obseg ne pada več, zato je nastop na tujih trgih ključen. Predvsem papirnicam. Papirnice, v Sloveniji velika podjetja, v tujini pa nišni igralci, s primerno fleksibilnostjo, ceno delovne sile in znanjem uspešno konkurirajo v tujini.

V panogi se nadaljujejo tuji prevzemi. Lastniške spremembe zaznamujejo položaj papirne in papirno predelovalne panoge v Sloveniji. Skoraj vsi veliki so v tujih rokah, zdaj tudi Paloma. Ali je proces končan? Več mnenj je, tudi med menedžerji, da daje tuje lastništvo več prednosti, možnosti za razvoj in za boljšo prodajo. Kaj menite?

Za panogo in posamezna podjetja v papirni industriji je pomembno, da ostanejo konkurenčna in da svojo konkurenčnost povečujejo. Za to je nujno potreben kapital za razvoj in investicije. Ker so bila nekatera podjetja podkapitalizirana, lastniki pa niso omogočali dodatnega kapitala, je bilo potrebno odpreti panogo za vstop novih investitorjev. Domačih in tujih. Menimo, da samo tako lahko zagotavljamo obstoj na trgih na dolgi rok.

Paloma je zdaj končno dobila strateškega partnerja. Kaj je dobil novi lastnik in kaj bi morala dobiti Paloma za nov razvoj in pospešek, zlasti tehnološki? Kako bo Paloma končala poslovno leto?

V Palomi smo s finančnim in poslovnim prestrukturiranjem ter jasno opredeljenimi strateškimi usmeritvami uspeli doseči stabilno in pozitivno poslovanje. Razvijamo lastno blagovno znamko, katere deleži rastejo na vseh strateških trgih. Potrebe po izdelkih rastejo. Hkrati se soočamo s skoraj v celoti amortizirano proizvodno opremo. Za doseganje ciljev, ki smo si jih zadali do leta 2020, potrebujemo približno 70 milijonov evrov kapitala za posodobitev proizvodnje, povečanje kapacitet in izboljšanje delovnih mest. Izbran investitor je podprl strateški načrt, ki smo ga pripravili. Prepričal nas je, da je sposoben izvajati potrebne investicije. Eno večjo investicijo v prenovo papirnega stroja smo letos s pomočjo lastnih sredstev in sredstev EBRD v višini 1,3 milijona evrov uspešno zaključili. V Palomi bomo tudi to leto zaključili pozitivno.

Kljub ugodni oceni poslovanja v panogi niste zadovoljni z doseženo višino dodane vrednosti na zaposlenega, čeprav so med podjetji precejšnje razlike. Zakaj takšne razlike in kaj najbolj vpliva na višino dodane vrednosti, ki jo nekateri uvrščajo med najpomembnejše kazalce poslovne uspešnosti podjetja?

Izračun dodane vrednosti jasno kaže, kje se lahko ustvari razlika. Očitno je, da je embalažni trg trenutno v prednosti in prodajne cene so v primerjavi s cenami na trgu grafičnih in tiskovnih papirjev višje, še zlasti ko gre za specialne papirje in kartone, kot so na primer tisti za direkten stik z živili. Na dodano vrednost pomembno vpliva uporaba surovine, saj smo v Sloveniji skoraj povsem odvisni od uvoza. Podvrženi smo spreminjajočim se tržnim cenam celuloze in odpadnega papirja. Stroškovna učinkovitost se odraža v organizaciji dela, kompetencah kadrov, učinkovitosti rabe surovin in energentov ter tehnološki opremljenosti.

Vendar tudi papirna in papirno-predelovalna panoga potrebuje stalno inoviranje proizvodnje in kreativnost na področju razvojno-raziskovalnega dela. Zanimivo je, da med letošnjimi finalisti za najboljše inovacije v državi (razpis GZS, MGRT in SPIRIT) ni niti enega podjetja iz vaše panoge. Ni inovacij in novih proizvodov?

Razlogi so tudi v tem, da prijave na omenjen razpis iz naše panoge ni bilo, vendar smo bili uspešni z razvojnim programom na področju biomase CEL-Krog, ki je bil kot eden izmed devetih izbran v okviru Slovenske Strategije Pametne Specializacije (SPS). Slovenska papirna industrija se z omenjenim razvojno-raziskovalnim programom postavlja v samo središče prehoda v krožno gospodarstvo naše države. Projekt vključuje 19 partnerjev iz različnih gospodarskih panog in inštitucij. Vodi ga Inštitut za celulozo in papir, ki je glavni iniciator in nosilec programa.

V krožnem gospodarstvu je posebej izpostavljena učinkovita raba virov. Uporabljene surovine naj se vrnejo v proizvodni proces. Kako ste pristopili k izvedbi koncepta krožnega gospodarstva?

Krožno gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva, potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Pri prehodu v krožno gospodarstvo se v Palomi usmerjamo h konceptu, da odpadek postane surovina, ki jo potrebujemo pri svoji proizvodnji. Prizadevamo si, da uporabljamo energijo iz obnovljivih virov, opuščamo uporabo nevarnih kemikalij, znižujemo porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižujemo proti ničelni stopnji. Tako kot v naravi vsak del optimalno dopolnjuje celoto, težimo k temu, da so izdelki v krožnem gospodarstvu skrbno zasnovani, tako da omogočajo kroženje materialov.

Kaj papirna panoga pričakuje od poslovnega okolja in kaj bi lahko pospešilo njeno gospodarsko rast, predvsem pa zaposlovanje?

Pričakujemo konkurenčno poslovno okolje, kot ga ima panoga v drugih državah EU. To je vse. Na primer na področju izobraževanja, ki je trenutno med najbolj aktualnimi področji, je panoga v močno nekonkurenčnem položaju. Enako kot ostale panoge podjetja v papirni industriji plačujejo davke in prispevke, pa na primer kemijska industrija lahko pridobi šolane kadre preko sistema formalnega izobraževanja, medtem ko to za papirno industrijo ne obstaja in je organizacija ter plačilo izobraževanja na plečih podjetij. V panogo želimo privabiti mlade. Zato želimo narediti poklic bolj prepoznaven ter omogočiti lažjo in bolj fleksibilno pot do znanja in ustrezne izobrazbe. Pri tem potrebujemo ustrezno finančno podporo, kot jo srečujemo v drugih državah.

Kje so še rezerve v papirno-predelovalni panogi za njeno večjo uspešnost in boljšo konkurenčnost na globalnem trgu?

Panoga vsekakor ima potencial. Panoga je zgleden deležnik iniciative za krožno gospodarjenje, saj reciklira že od nekdaj. Zapira snovne in energetske krogotoke, skrbi za svojo energetsko, snovno učinkovitost, znižuje odpadke in jih poskuša uporabiti naprej, v novem ciklu in podobno. Razvoj na tem področju poteka. To je potencial za prihodnje, ki ga je potrebno razvijati ob zavedanju, da se na trgu srečujemo, na primer zaradi vsesplošnega trenda digitalizacije, z novimi potrošniškimi navadami ter posledično potrebami po spremembi poslovnih modelov v podjetjih.

Poleti ste v Palomi počastili 40-letnico snemanja filma Vdovstvo Karoline Žašler. Kaj se je dogajalo pred snemanjem in potem, je popisal v svoji avtobiografiji Tone Partljič. Zakaj ste se odločili za spominski dogodek, ki je prav gotovo del kulturne zgodovine Palome?

Paloma je tesno povezana s svojim okoljem in del zgodbe o Karolini Žašler se je dogodil v sami tovarni. Izredno smo ponosni na kulturno tradicijo tovarne, kar želimo gojiti tudi vnaprej. Hkrati pa je dogodek simbolično napovedal investicijski razvojni cikel, ki si ga v družbi želimo in ga pričakujemo.