Razvoj zelene sheme slovenskega turizma je tržna priložnost – EOL 111/112

Doslej znani podatki potrjujejo, da tudi letošnja turistična sezona z indeksi navdušuje in da si je slovenski turizem odrezal del kolača, ki je nastal po preusmeritvi tradicionalnih turističnih tokov zaradi terorizma. A letos je tudi pet let od podpisa Deklaracije o partnerstvu za trajnosti razvoj slovenskega turizma. Kaj je konkretno dalo partnerstva za trajnostni turizem? S čim prepričujete turiste, da je Slovenija zelena, trajnostna turistična destinacija?

Na osnovi omenjene deklaracije je nastala Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016 »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«. V njej smo si zastavili vizijo, da bo v letu 2016 turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešen gospodarski sektor narodnega gospodarstva ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu. Upam, da se strinjate, da se ta vizija uresničuje. Trajnostni razvoj zajema več področij družbenega življenja, ne le skrb za neokrnjeno in zdravo okolje, temveč je v ospredju razvoj. Cilji za doseganje trajnostnega razvoja namreč vključujejo ekonomsko prosperiteto, socialno enakost in kohezijo ter varovanje naravnega in kulturnega okolja. Turizem v Sloveniji temelji na načelih trajnostnega razvoja in upošteva enakopravno obravnavo gospodarske, socialne ter okoljske razvojne komponente. MGRT in STO trajnostni turizem strateško razvijata že od leta 2009. Zelena shema slovenskega turizma pa je najpomembnejši projekt, ki je vzbudil izjemno veliko zanimanja destinacij in ponudnikov, a tudi mednarodne strokovne javnosti.

Bodite konkretni, mislite na globalni zeleni dogodek v Sloveniji?

Da. Oči svetovne trajnostne javnosti bodo v Slovenijo usmerjene konec meseca septembra, ko bo svet praznoval zeleni turizem prav v Sloveniji. Osrednji zeleni destinacijski dogodek na globalni ravni – Global Green Destinations Day, ki bo potekal 27. in 28.9.2916, bodo organizirali štirje partnerji: Turizem Ljubljana, Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, globalni partner Green Destinations in STO. V okviru dogodka bo razglašenih »Top 100 zelenih destinacij 2016«, gre za nadaljevanje iniciative National Geographic Traveler, pod tematiko »Destinacije prihodnjih generacij« pa bo izbranih »Top 10 zelenih rešitev«. Poleg tega bo destinacijam, ki bodo svojo okoljsko odgovornost uspešno dokazale v okviru Zelene sheme slovenskega turizma, podeljen znak SLOVENIA GREEN. Razglašena bo tudi ocena trajnosti Slovenije kot turistične destinacije.

Prav tako bi želela omeniti Strateški forum Bled, kjer je bil tretji Panel o turizmu na temo »Varnost in trajnost v turizmu« – »Security and Sustainability in Tourism«. Osrednji govornik je bil dr. Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO).

In drugi projekti?

Slovenski turizem se lahko pohvali s številnimi trajnostnimi projekti. Med njimi so tudi Evropske destinacije odličnosti EDEN, pri čemer je cilj projekta usmeriti pozornost na vrednost, raznolikost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij. A tudi na promocijo destinacij, kjer je cilj gospodarske rasti zastavljen tako, da zagotavlja družbeno, kulturno in okoljsko trajnost. V Slovenji imamo 6 evropskih destinacij odličnosti: Dolina Soče, Solčavsko, Reka Kolpa, Idrija, Laško in Brda. STO razvija tudi inovativnost ter v okviru projektov Sejalec in Snovalec spodbuja trajnostno naravnane, inovativne in ustvarjalne ideje.

V strukturi slovenskega turizma so gorske občine in zdravilišča še vedno najboljši in razmerja se v bistvu ne menjajo, pri čemer je v mestnem turizmu hit Ljubljana, ki doživlja razcvet. A če govorimo o turistični ponudbi, paketih in aktivnem, doživljajskem turizmu, katere primere bi izpostavili kot zgled uveljavljanja Slovenije kot zelene destinacije? Ali nismo še preveč klasični v ponudbi?

Ljubljana je v mestnem turizmu hit, ker sledi svetovnim trendom in smernicam. Zaveda se pomena trajnostnega razvoja turizma. V letu 2016 se ponaša z nazivom »Zelena prestolnica Evrope«. Na področju turizma tesno sodeluje z ostalimi občinami v regiji Osrednja Slovenija po načelih destinacijskega managementa. V Sloveniji je veliko primerov dobrih praks na področju uveljavljanja Slovenije kot zelene destinacije. Nekatere med njimi so osvojile priznanja, kot so Sejalec, Slovenia green idr. Nekateri ponudniki so pridobili katerega od okoljskih znakov, kot so EU marjetica, Green globe, Green Key, Travelife. Marsikje ponujajo inovativne turistične produkte in storitve.

V letu 2014 je v projekt ETIS (Indikatorji trajnostnih turističnih destinacij) vstopilo sedem destinacij v Sloveniji. Kje smo letos in katere destinacije so se izkazale, kakšno je zanimanje za ETIS?

ETIS – European Tourism Indicator System for Sustainable Management at Destination Level je razvila Evropska komisija in predstavlja celosten sistem, ki je oblikovan tako, da omogoča spremljanje, upravljanje in izboljševanje trajnostnega delovanja destinacij. Sistem je bil razvit na podlagi kazalnikov GSTC (C-D). Vključuje 27 osnovnih in 40 izbirnih, prostovoljnih kazalnikov. Lahko se zoži ali razširi s ciljem, da se prilagodi posameznim izzivom trajnostnega turizma in posameznim potrebam destinacij. ETIS je oblikovan kot priročnik, ki vključuje kazalnike ter je natančno razdelan sistem zbiranja in obdelave podatkov. Lahko ga brez usposabljanja prevzame in izvaja katera koli destinacija. Oblikovan je tako, da spodbuja sodelovanje destinacijskih deležnikov. Kriteriji ETIS so razdeljeni v štiri sklope: upravljanje destinacije, ekonomska vrednost, vpliv na družbo in kulturo, vpliv na okolje. ETIS je naredil pomemben korak z razvojem orodja, ki pomaga evropskim destinacijam pri uvajanju in spremljanju trajnostnih turističnih politik. Slovenija z razvojem zelene sheme ”SLOVENIA GREEN” ostaja v procesu uvajanja kazalnikov ETIS in izkorišča vse prednosti tega sistema.

Kakšno je zanimanje za Zeleno shemo slovenskega turizma?

Veliko. V ta projekt je že vključenih 12 turističnih destinacij in 10 ponudnikov turističnih nastanitev. Nosilec je STO, ki objavlja pozive za destinacije in ponudnike za vstop v ZSST, podeljuje znak in v sodelovanju s Konzorcijem Slovenia Green promovira zelene destinacije.

NATURA 2000 je za marsikoga v Sloveniji velika priložnost, še več pa je tistih, ki jo navajajo kot omejitveni kriterij razvoja, tudi turizma. Kakšna je strategija Slovenije za turistični razvoj na območjih, ki so v Naturi 2000? Kako varovati območja z razvojem?

Skupna površina v območjih Nature 2000 je 7684 km², od tega 7.678 km² na kopnem in 6 km² na morju (ZRSVN, 2016). Določenih je 355 območij, od tega jih je 324 določenih na podlagi direktive o habitatih in 31 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 37,16 % površine Slovenije. V zavarovanih območij (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 29 odstotkov površine območij Natura 2000.

Pomembno je, da je tudi v zavarovanih območjih narave Slovenije omogočen razvoj. Prav je, da so postavljene določene omejitve, a morajo biti smiselne in racionalne ter ne smejo preprečevati razvoja turizma in gospodarstva. Turistično ponudbo slovenskih parkov je mogoče povezati v skupni proizvod, ki vključuje turistične aktivnosti za krajši ali daljši oddih.

Prav parki, ki jih omenjate, so razvojni. Ali lahko navedete razvojne usmeritve katerega izmed parkov, ki razvija produkte z novimi zaposlenimi in se ne zadovolji samo s tem, da si obiskovalci ogledajo naravne lepote?

Kar nekaj je naravnih parkov, ki razvijajo inovativne, trajnostne turistične produkte. Ne bi navajala posameznih primerov. Želim pa apelirati na vse naravne parke, naj razvijajo inovativne turistične produkte in storitve ter naj se povezujejo z lokalnim prebivalstvom in turističnimi ponudniki v okolici. Turisti iščejo zgodbe, doživetja, ki jih je mogoče najti na določenem območju. Prav vsaka turistična destinacija v Sloveniji ima svoj zgodbo, ko jo je treba na primeren način predstaviti domačinom in obiskovalcem.

Kaj je razlog, da se v Sloveniji ni razširila okoljska marjetica, ki kaže na trajnostno razumevanje okolja in razvoja?

Z namenom ozaveščanja zainteresirane javnosti o ekološkem managementu, znaku za okolje EU in o javnem razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga že vrsto let izvajamo z namenom sofinanciranja okoljskega znaka, smo v zadnjih letih izvedli večje število brezplačnih delavnic, na katere smo vabili turistične subjekte v Sloveniji. Izvedenih je bilo okoli 10 delavnic. Na delavnicah so bile vedno predstavljene prednosti ekološkega in energetsko varčnega poslovanja. Vendar pa razloge, da se jih manj odloči za ekološko poslovanje oz. za pridobitev okoljskih znakov ali certifikatov, vidimo v finančnih razlogih. A tudi v problematiki prilagajanja poslovanja zahtevam certifikacijskih shem oziroma ekološkim kriterijem zlasti v nekaj starejših objektih, ki niso grajeni v skladu z ekološkimi oz. trajnostnimi kriteriji in usmeritvami. Prilagajanje je lažje v novih objektih, ki pri gradnji upoštevajo merila, kot so uporaba lesa in drugih okolju prijaznih materialov, vgradnja varčnih elementov v nastanitvenih objektih in podobno. Prav tako je lažje v manjših nastanitvenih objektih, kot so kmetije, kampi.

Poleg okoljske marjetice je v okviru nacionalne Zelene sheme vključenih že 12 destinacij (Ljubljana, Kamnik, Idrija, Rogla – Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno, Laško, Žalec, Celje, Velenje, Nova Gorica, Maribor), ki so pridobile znak Slovenia Green Destination, in 10 ponudnikov namestitev (Hotel Thermana Park Laško, Kamp Koren Kobarid, Terme Snovik, Turistična kmetija Urška, Ortenia – Apartmaji v naravi, Posestvo Trnulja, Hotel Park Ljubljana, Hostel Celica, Sobe z zgodbo Pr’ Gavedarjo, Hotel Jožef Idrija), ki so pridobili znak Slovenia Green Accommodation.

Navedite nekaj najbolj uspešnih zelenih turističnih zgodb v Sloveniji?

Med najuspešnejšimi zelenimi turističnimi zgodbami v Sloveniji so turistične destinacije in ponudniki turističnih nastanitev, ki so prejeli znak Slovenia Green. Vsi so objavljeni na spletni strani Slovenske turistične organizacije. Omeniti moram še nekaj. Na turističnem panelu o varnosti in trajnosti v turizmu je 7 turističnih podjetij podpisalo zaveze zasebnega sektorja Svetovnega kodeksa za etiko v turizmu (UNWTO). To so naslednji ponudniki turističnih nastanitev: Tabor Ljubljana, d.o.o., Turistična kmetija Urška, Design rooms Pr’ Gavedarjo, Zavod Šouhostel, Kamp Koren, TERME SNOVIK, d.o.o, TERME OLIMIA d.d.

Slovenija je izrazito tranzitna dežela, a ob avtocestah počivališča niso zgledno urejena, vključno s sanitarijami, predvsem pa niso izkoriščena za promocijo turističnih lepot države? Kaj bi se lahko storilo, čeprav STO zelo prisega predvsem na globalno digitalno kampanjo, ki očitno daje dobre rezultate?

Avtocestna počivališča so v pristojnosti DARS. Zakup oglasnega prostora ob avtocestnih počivališčih je povezan s precej visokimi stroški. V dobi informacijske tehnologije se je Slovenska turistična organizacija odločila za poudarek na digitalni kampanji, ki dosega bistveno večji učinek. Strinjam se, da bi bilo zelo koristno, če bi oglasni prostor na avtocestnih počivališčih ponudili ponudnikom turističnih proizvodov in storitev.

V zadnjem obdobju je v Sloveniji malo naložb v turizem in v bogatitev turistične ponudbe. Se kaj spreminja, kakšne so napovedi?

Od leta 2004 smo pospešeno vlagali v nastanitvene zmogljivosti. Do konca leta 2015, ko smo zaključili investicijski cikel, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo s sredstvi ESRR sofinanciralo 135 projektov v višini 168 milijonov evrov. Skupna vrednost teh projektov, kamor sodijo tako nastanitve kot wellness centri, smučišča in golf igrišča, je bila v višini 657 milijonov evrov.

S strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v novi finančni perspektivi ni predvidenega sofinanciranja investicij v turistično infrastrukturo. To pa ne pomeni, da ni naložb v slovenski turizem in obogatitev turistične ponudbe. Letos poteka gradnja Hotela Intercotinental v Ljubljani ter hotela Mond v Šentilju, pred kratkim je bil odprt prenovljen pet-zvezdični hotel v Portorožu. Veliko je posodobitev v kampih in drugih nastanitvenih obratih. Priča smo novim ponudbam glampinga, idr. S strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bomo v letošnjem letu spodbujali kreiranje novih, inovativnih turističnih proizvodov in storitev. Objavljen je bil javni razpis in prve vloge nanj so že prispele. Prav tako razvoj inovativnih turističnih proizvodov in storitev spodbuja Slovenska turistična organizacija, ki koordinira projekte Snovalec, Sejalec in Banka turističnih priložnosti Slovenije.

Kateri bruseljski viri, seveda vključno z domačimi sredstvi, bi se lahko pridobili, če bi se Slovenija s konkretnimi razvojnimi načrti in projekti začela promovirati kot ekoregija Evrope, za kar ima dovolj danosti?

Trenutno ni odprtih javnih razpisov neposredno iz programov Evropske komisije EASME ali COSME, ki bi podpirali projekte, ki jih omenjate. Tudi sicer so omenjeni viri bili v okviru turizma namenjeni podpori konkurenčne in trajnostne rasti turizma v smislu transnacionalnih trajnostnih projektov, programov za seniorje in mlade v turizmu, za EDEN projekte idr., vendar ne v smislu podpore okoljskih prizadevanj neposredno. Trenutno je še vedno edina finančna podpora uvedbe okoljskih znakov javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje uvedbe okoljskih znakov za turistične nastanitve.

SLOVENIA GREEN in sorodni logotipi

 Prispevek v pdf obliki.